Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 6989cT0lMjBpJTIwaXBzJTIwMzY4OTMtMjAxMCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWRhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT00
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sodba VIII Ips 206/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek08.10.2019odsotnost z dela - neupravičena odsotnost - neopravičena odsotnost - izplačilo nadomestila plačeNadomestilo plače delavcu pripada, če je delavec odsoten z dela zaradi enega od razlogov, ki so zakonsko določeni oziroma izrecno dogovorjeni na podlagi sporazuma socialnih partnerjev. Delovnopravna ureditev ne predvideva obveznosti plačila nadomestila plače v primeru neupravičene odsotnosti delavca z dela. To bi bilo nenazadnje v nasprotju z namenom instituta nadomestila plače, ki predstavlja socialnovarstveno pravico iz delovnega razmerja in pomeni kontinuitetno plačilo v primeru upravičene odsotnosti z dela. Napačno je stališče sodišč druge in prve stopnje, da je toženec dolžan tožnici plačati plačo oziroma nadomestilo plače za sporno obdobje zgolj zaradi dejstva, ker je bila v tem času v delovnem razmerju pri tožencu oziroma ker toženec zoper njo ni sprožil postopka odpovedi delovnega razmerja. Obveznost izplačila plače ni avtomatična posledica obstoja delovnega razmerja med strankama, temveč predstavlja protidajatev za opravljeno delo. Zgolj izjemoma, v...
VSRS Sodba XI Ips 41643/2019Vrhovno sodiščeKazenski oddelek03.10.2019odreditev pripora - pripor - utemeljen sum - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica do uporabe svojega jezika - pravica do tolmača - nedovoljen dokaz - doktrina prima facieKot izhaja iz prakse Ustavnega sodišča in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ter veljavne zakonodaje zadošča, da državni organi z obdolžencem komunicirajo v jeziku, ki ga ta razume. Obramba zatrjevano kršitev utemeljuje z dejstvom, da privolitev obdolžencu ni bila prevedena v kurdski jezik, kar pa samo po sebi glede na povedano ne predstavlja kršitve pravice do uporabe svojega jezika. Iz obeh privolitev v preiskavo elektronske naprave namreč izhaja, da je bila vsebina privolitve obdolžencu prevedena v jezik, ki ga ta razume.
VSRS Sklep II Ips 84/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek03.10.2019nepravdni postopek - odvzem poslovne sposobnosti - delni odvzem poslovne sposobnosti - razlogi za odvzem poslovne sposobnosti - aktivnosti v zvezi s sodnimi postopki - kverulantstvo - izrek odločbe - konkretizacija - poseg v človekove pravice - načelo sorazmernosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dopuščena revizijaV izreku pravnomočnega sklepa o delnem odvzemu poslovne sposobnosti niso konkretizirane aktivnosti v sodnih postopkih, ki jih nasprotni udeleženec ne more opravljati samostojno; predvsem iz izreka ni razvidno, ali se omejitev nanaša na njegovo udeležbo v sodnih postopkih v vlogi stranke postopka (in katere: ali samo stranke, ki je iniciator postopka, ali tudi nasprotne stranke), ali tudi v morebitnih drugih vlogah, na primer stranskega intervenienta, priče, zakonitega zastopnika, pooblaščenca, sodnika porotnika, tolmača. Navedena pomanjkljivost pomeni procesno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki onemogoča preizkus, ali je bilo nesorazmerno poseženo v ustavno varovane človekove pravice nasprotnega udeleženca,
VSRS Sodba II Ips 223/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek03.10.2019povrnitev nepremoženjske škode - prometna nesreča - višina odškodnine - načelo individualizacije višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - osebne lastnosti in stanja oškodovanca - dopuščena revizijaNižji sodišči pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti nista v zadostni meri upoštevali dejstva, da je tožnica v času škodnega dogodka imela trinajst let in da se ji je v posledici škodnega dogodka zaradi posttravmatske stresne motnje razvila anksiozno depresivna motnja. Konkretni dejanski stan je glede odmere odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti primerljiv z dejanskim stanom iz sodbe z opr. št. II Ips 616/2008.
VSRS Sklep II Ips 254/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek03.10.2019zahteva za varstvo zakonitosti - preživljanje mladoletnega otroka - stroški preživljanja - verzijski zahtevek - sodba na podlagi pripoznave - načelo dispozitivnosti - nedopustno razpolaganje s tožbenim zahtevkom - izigravanje upnikovSodna praksa opredeljuje zahtevek za povračilo stroškov preživljanja kot svojevrstni verzijski zahtevek, ki izvira iz zakonite preživninske obveznosti družinskega prava. Kot podvrsta obogatitvenih zahtevkov se zato nanaša na širše področje obveznostnega prava, torej področja, kjer prevladuje načelo avtonomije strank (2. člen OZ). Razmerje, nastalo zaradi stroškov preživljanja kake osebe med tistim, ki je preživljanje dajal in tistim, ki bi moral preživljati, je namreč premoženjskopravno razmerje, ki ga lahko stranki uredita tudi drugače, kot izhaja iz v odločbi navedene razlage 113. člena ZZZDR. Predpisa, ki bi prepovedoval pripoznavo takega zahtevka ni, in tudi iz smisla ureditve verzijskega zahtevka ter iz njegove splošne (obligacijsko pravne) narave kogentnost ne izhaja (2. člen OZ). Izigravanje upnikov z namenom zmanjšati ali celo izničiti možnosti njihovega poplačila je zaradi nemoralnosti takega cilja tudi samo nemoralno. Pri tem ni pomembno, ali bi...
VSRS Sklep II Ips 230/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek03.10.2019sprememba tožbe - oblikovanje tožbenega zahtevka - identiteta tožbenega zahtevka - poprava tožbenega zahtevka - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - pogoji za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - insolventnost kot predpogoj - izbrisna tožba - pomanjkljiva obrazložitev odločbe sodišča druge stopnjeV konkretnem primeru je bilo dejansko stanje, na katerem je tožnik utemeljeval svoj tožbeni zahtevek, ves čas enako. Vse od vložitve tožbe je bilo jasno, da želi izpodbiti dolžnikovo brezplačno naklonitev nepremičnin tožencu. Spreminjal je le tožbeni predlog. Zgolj poprava predloga ali pravilnejša formulacija istega zahtevka (torej pravilno oblikovanje tožbenega predloga ob nespremenjenem cilju pravde) ne pomeni spremembe tožbe. Da bi upravičenec (v konkretnem primeru tožnik) pravno dejanje stečajnega dolžnika lahko izpodbil, bi moral (med drugim) zatrjevati, da je bil slednji v trenutku, ko je dejanje opravil, insolventen. Če je ves čas postopka trdil le, da to vprašanje ni pomembno, zgolj okoliščina, da naj bi insolventnost v trenutku sklenitve darilne pogodbe izhajala iz predloženih listin, ne zadošča. Dokazi, ki jih predložijo pravdne stranke, namreč njihove pomanjkljive trditvene podlage ne morejo nadomestiti.
VSRS Sodba II Ips 174/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek03.10.2019razveza pogodbe - kršitev pogodbenih obveznosti - pravilo o dokaznem bremenuGlede na potek dokaznega postopka revizijsko sodišče ocenjuje, da je bila z dokaznim postopkom ovržena izhodiščna teza tožnika, da je toženec s podpisom pogodbe potrdil prejem avtorske pogodbe s scenaristom. Izkazalo se je, da je bila tožencu predložena le pogodba iz leta 2008, sklenjena med scenaristom in družbo Č. Tako je pravilna odločitev sodišč prve in druge stopnje, da je bilo s tem procesno dokazno breme prevaljeno nazaj na tožnika in da je ob jasno usmerjenem ugovoru toženca v pripravljalni vlogi z dne 18. 1. 2016 moralo to biti razumljivo tudi tožniku. Tako tudi ni utemeljen ugovor tožnika, da je bil dokazni postopek voden tako, da je bil izid zanj popolno presenečenje. Sodišče druge stopnje je opozorilo na velik pomen urejenosti razmerja s soavtorjem scenaristom, ki se nanaša tako na pravilno ureditev pogodbenih odnosov kot na izpolnitev obveznosti plačila honorarja. Sodišče druge stopnje je v obrazložitvi poudarilo, da bi v nasprotnem primeru scenarist...
VSRS Sodba I Ips 32547/2015Vrhovno sodiščeKazenski oddelek03.10.2019kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki - neupravičena proizvodnja prepovedanih drog - lastna uporaba - namen prodajeGojenja šestih rastlin konoplje na dvorišču stanovanjske hiše, ob odsotnosti drugih okoliščin, ki bi kazale na to, da je šlo za ukvarjanje s pridelavo prepovedane droge, pri kateri se ustvarjajo presežki, namenjeni širšemu krogu oseb, in ne zgolj obsojenčevi lastni uporabi, v konkretnem primeru ni mogoče opredeliti kot proizvodnje droge v smislu prvega odstavka 186. člena KZ-1.
VSRS Sklep II Ips 262/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek03.10.2019dedovanje denacionaliziranega premoženja - dedni dogovor - ničnost - oderuška pogodba - elementi oderuštva - pravica do izjave v postopku - dejansko stanje - izvajanje dokazov - sodba presenečenja - napake volje - ničnost poravnave - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - sprememba dejanskega stanja brez pritožbene obravnave - načelo neposrednosti - načelo kontradiktornosti - procesna skrbnost strankeSodišče druge stopnje je brez izvedbe glavne obravnave nedopustno poseglo v dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje. Ker zaradi kompleksnosti pravne problematike dedovanja po denacionalizacijskih upravičencih v povezavi z edinstvenostjo spornega dejanskega stanu v domači sodni praksi določilo iz 1058. člena OZ ni moglo tvoriti predvidljive pravne podlage za odločanje o sporu, tožnikoma ni mogoče očitati, da bi ob zadostni skrbnosti morala predvideti možnost uporabe te pravne podlage.
VSRS Sodba X Ips 329/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek02.10.2019dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - davek od dohodkov pravnih oseb (DDPO) - zloraba davčnih predpisov - navidezni posel - davčno izogibanje - opredelitev do pravnorelevantnih navedb strank - sklicevanje na razloge tožene strankePosel ne more biti hkrati navidezen in del davčne zlorabe predpisov, saj si učinka navedenega medsebojno nasprotujeta, kar je Vrhovno sodišče že potrdilo v svoji dosedanji sodni praksi. Bistvena je namreč razlika med navideznim pravnim poslom in poslom, ki je sklenjen brez utemeljenega poslovnega namena, zgolj z namenom pridobitve davčne ugodnosti (zloraba). Pri slednjem pogodbeni stranki posel, ki je bil sklenjen, resnično želita in ga tudi izvedeta. Skozi izbrano obliko pravnega posla pogodbeni stranki zasledujeta cilj, ki zanj običajno ni predviden in se odraža zgolj v dosegu davčne koristi. Njegova učinkovitost se predpostavlja, saj brez nje uresničitev namena (davčna korist) ne bi bila dosegljiva. Zloraba predpisov v smislu navedene zakonske določbe nastopi tedaj, kadar davčni zavezanci sklepajo posle oziroma več medsebojno povezanih poslov, ki ne sledijo nobenemu samostojnemu gospodarskemu cilju, razen pridobitvi davčne ugodnosti, ki je brez tako organiziranih...
VSRS Sodba II Ips 228/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek26.09.2019najemna pogodba - povrnitev stroškov obratovanja in vzdrževanja - nastanek obveznosti - razlaga pogodbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnostKršitev 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je podana le, kadar sodišče napačno prenese določen podatek iz listinskega dokaznega gradiva (ali zapisnika o izvedbi dokazov) v obrazložitev sodbe in nato tako napačno preneseni podatek uporabi kot dokazni argument, ki vpliva na sodbo.
VSRS Sodba II Ips 248/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek26.09.2019ničnost oporoke - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazno breme - formalna dokazna ocena - dokaz z izvedencem - izvedensko mnenje izdelano v drugem postopkuSodna praksa se je že izrekla, da se dokaz z izvedenskim mnenjem iz druge zadeve lahko uporabi tudi v drugem – pravdnem postopku, v primeru, če so pravdne stranke imele možnost sodelovati v postopku, kjer je bilo izvedensko mnenje izdelano. Prav za takšen primer pa v spornem primeru gre. Po dejanskih ugotovitvah sodišča druge stopnje, na katero je revizijsko sodišče vezano, so namreč pravdne stranke imele možnost sodelovati in so tudi sodelovale v postopku, kjer sta bili navedeni izvedenski mnenji glede spornosti podpisa na oporoki tudi izdelani, in sicer v škodo tožencev. Torej so imeli tudi toženci v denacionalizacijskem postopku možnost obravnavanja navedenih dveh izvedenskih mnenj, ki nedvoumno potrjujejo dokazne zaključke sodišča druge stopnje o nepristnosti podpisa na oporoki. Sodišče druge stopnje ni uporabilo napačen (prenizek oz. preblag) dokazni standard pri ocenjevanju oz. upoštevanju izvedenskih mnenj.
VSRS Sklep II Ips 64/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek26.09.2019dopuščena revizija - zavarovalna pogodba - obvezno zavarovanje v prometu (zavarovanje avtomobilske odgovornosti) - nastanek zavarovalnega primera - potek prometne nesreče - izključitev odgovornosti zavarovalnice pri nameri ali prevari - materialno trditveno in dokazno bremeDopuščeno pravno vprašanje se tiče razporeditve trditvenega in dokaznega bremena pravdnih strank glede neresničnega prikazovanja (poteka) prometne nesreče (fingiranosti) in s tem nastanka zavarovalnega primera. Tožnik mora trditi in dokazati obstoj dejstev, ki tvorijo zavarovalni primer, ter nastanek in obseg iz njega izvirajoče škode. V sklop trditev o nastanku zavarovalnega primera sodijo tako trditve, da se je zatrjevana nesreča res zgodila, kot tudi tudi trditve, da je v taki nesreči (lahko) prišlo do zatrjevane škode. Na drugi strani je dokazno breme glede fingiranosti (nameščenosti, prirejenosti oziroma namerne povzročitve) prometne nesreče na strani zavarovalnice. Kakšno in kolikšno bo njeno trditveno breme, pa bo odvisno od konkretnega primera in predhodnega uspeha oškodovanca, da dokaže škodni dogodek, ki pomeni zavarovalni primer. Če oškodovanec tega ne dokaže in torej do zavarovalnega primera ne pride (tudi zato ker zatrjevana škoda v dogodku sploh...
VSRS Sodba I Ips 7963/2013Vrhovno sodiščeKazenski oddelek26.09.2019odgovornost pravne osebe za kaznivo dejanje - kaznivo dejanje preslepitve pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti - razpolaganje s protipravno premoženjsko koristjo - formalni kriteriji - materialni pogoj - objektivna odgovornost - subjektivna odgovornost - nepristranskost sojenja - prejudiciranje kazenske odgovornostiV 3. točki 4. člena ZOPOKD delovanje ali odobritev vodstvenih ali nadzornih organov ni posebej opisano, navedeno je le, da pravna oseba odgovarja za kaznivo dejanje tudi, če pridobi protipravno premoženjsko korist iz kaznivega dejanja. Tudi tretje točke ni mogoče razlagati drugače kot v povezavi s 1., 2. in 4. točko, da mora biti podan (nek) prispevek pravne osebe (vodstvenih ali nadzornih organov), saj če gre le za pridobitev protipravne premoženjske koristi to lahko pomeni objektivno odgovornost pravne osebe. Na podlagi ravnanja storilca v imenu in na račun pravne osebe lahko pravni osebi pripišemo prispevek k kaznivemu dejanju oziroma subjektivizacijo odgovornosti pravne osebe, pri čemer pa ugotovitev o prispevku vodstvenih ali nadzornih organov pravne osebe k pridobitvi protipravne premoženjske koristi, ne more izostati
VSRS Sodba I Ips 40425/2010Vrhovno sodiščeKazenski oddelek26.09.2019kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje oškodovanja upnikov - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - načelo zakonitosti - konkretizacija zakonskih znakov - višina škode - velika premoženjska škoda - upniki kot oškodovanci - navedba posameznih upnikov - ne bis in idem - pravica do obrambe - stečajni postopek - dokazovanje škode - kaznivo dejanje pranja denarja - predikatno kaznivo dejanjeKaznivo dejanje oškodovanja upnikov je dokončano, ko storilec dejansko oškoduje upnike z veliko premoženjsko škodo. Takšen položaj pa nastane že pred uvedbo insolvenčnega postopka, preden upravljanje družbe prevzame stečajni upravitelj. Do nezmožnosti plačila pride že pred uvedbo stečajnega postopka in takrat so z spravljanjem določenih upnikov v ugodnejši položaj tudi izpolnjeni zakonski znaki kaznivega dejanja. Insolvenčni postopek in izbris družbe iz registra ni zakonski pogoj za obstoj kaznivega dejanja oškodovanja upnikov. Nezmožnost plačila in posledično velika premoženjska škoda se lahko izkaže še preden podjetje preneha obstajati. To se ugotovi s pomočjo izvedenca finančno - ekonomske stroke, ki oceni, ali je podjetje zmožno poplačati terjatve, ki jih imajo upniki in do kolikšne višine. V stečajnem postopku pa se oškodovanje drugih upnikov pokaže v delnem poplačilu ali sploh v izostanku poplačila. Višina škode vseh upnikov, ki nastane...
VSRS Sklep II Ips 63/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek26.09.2019določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pripadajoče zemljišče k stavbi - pojem stavbe - ruševina - lastninjenje družbene lastnine - pravica uporabe - pridobitev lastninske pravice - dopuščena revizijaKer se določitev pripadajočega zemljišča po ZVEtL-1 v prvi vrsti ravna po stvarnopravnih načelih, ni pomembno, kaj glede pogojev graditve določajo „pravno-tehnični predpisi“. V popolnem nasprotju s prepovedjo retroaktivnosti bi bila razlaga, po kateri bi predlagatelji, potem ko se je njihova pravica uporabe na spornem zemljišču preoblikovala v (so)lastninsko pravico, to izgubili, ker naj bi objekt na zemljišču izgubil lastnost „stavbe“.
VSRS Sodba III Ips 22/2019Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek24.09.2019prodajna pogodba - prodaja nepremičnine - odložni pogoj - uresničitev pogoja - prispevek pogodbenih strankKadar k neuresničitvi pogojev prispevata obe stranki, domneve iz 59. člena OZ ni mogoče uporabiti.
VSRS Sodba III Ips 20/2019-7Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek24.09.2019koncesija - koncesija za opravljanje lekarniške dejavnosti - negospodarske javne službe - pogodba o koncesiji - pogodba za nedoločen čas - odpoved koncesijske pogodbe - lex specialis - enostranska odpoved (odstop) - dopuščena revizijaLekarniška dejavnost kot del zdravstvene dejavnosti spada med negospodarske javne službe. Na takšno opredelitev lekarniške dejavnosti ne vpliva možnost pridobivanja dobička, saj je za opredelitev narave dejavnosti bistven javni interes, ki se zasleduje s podelitvijo koncesije; ta pa je v zagotavljanju preskrbe z zdravili. Podeljevanje koncesij na področju negospodarskih javnih služb ureja Zakon o zavodih, ki napotuje na specialne zakone. Zakon o lekarniški dejavnosti kot lex specialis koncedentove nekrivdne odpovedi koncesijskega razmerja ne predvideva. Če v koncesijskem aktu oziroma koncesijski pogodbi enostranska odpoved pogodbe ni predvidena, ne more biti dopustna. Možnost koncedentove enostranske odpovedi pogodbe, ki ni vnaprej predvidena, posledično pa odvzem koncesije brez opredelitve javnega interesa, ki se s tem zasleduje, bi namreč pomenila oblastno odločitev, ki bi izvotlila pogodbeno naravo razmerja, koncesionarja pa izpostavila arbitrarnosti in mu odvzela...
VSRS Sodba II Ips 142/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek19.09.2019razdrtje pogodbe - kondikcija - neupravičena pridobitev - izpolnitev pogodbene obveznosti - dokazno bremeDokazno breme glede namena izpolnitve določene poslovne obveznosti nosi upnik kondikcijskega razmerja. Bistvo kondikcije je namreč v izpolnjevanju poslovne obveznosti, za izpolnitveno ravnanje pa mora imeti izpolnitelj poslovni namen izpolniti obveznost v razmerju do druge stranke obligacijskega razmerja.
VSRS Sodba I Ips 3802/2014Vrhovno sodiščeKazenski oddelek19.09.2019bistvena kršitev določb kazenskega postopka - navzočnost na glavni obravnavi - skrajšani postopek - sojenje v nenavzočnosti obdolženke - pogoji za sojenje v nenavzočnostiObsojenka se je sicer seznanila z obtožbo in v zvezi z njo tudi podala zagovor. Bistvo pravice do obrambe pa je tudi v tem, da se da obdolžencu možnost, da se seznani z obremenilnimi dokazi in možnost zasliševati avtorja ter dokazov oziroma izpovedbe.

Izberi vse|Izvozi izbrane