Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 7098cT0lMjBpJTIwaXBzJTIwMzY4OTMtMjAxMCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWRhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0zNTA=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba X Ips 1668/2006Vrhovno sodiščeUpravni oddelek22.04.2009obnova upravnega postopka po uradni dolžnosti – ponarejen račun - uvedba obnove postopka po uradni dolžnosti – naknadni obračun carinskega dolga v obnovljenem postopku – zastaranje izterjave carinskega dolgaNaknadno preverjanje carinskih deklaracij po določbah CZ ne izključuje izvedbe obnove carinskega postopka po določbah ZUP (1986).
Sodba VIII Ips 377/2007Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek20.04.2009pokojnina - bivši vojaški zavarovanec - pravnomočna zavrnilna odločba - sprememba pravne podlage - Sporazum o vprašanjih nasledstvaV Sporazumu o vprašanjih nasledstva (MSVN) so se države podpisnice dogovorile tudi glede nekaterih vprašanj, ki se nanašajo na področje pokojnin (Priloga E), vendar pri tem ne gre za določbe, na katere bi se lahko posamezniki pri uveljavljanju svojih pravic pred upravnimi organi in sodišči neposredno sklicevali (t. i. "self-executing treaty provisions"). Določbe 1., 2. in 3. člena citirane Priloge ne ustvarjajo pravic in obveznosti posameznikov, temveč urejajo zgolj razmerja med državami podpisnicami in kot take ne morejo predstavljati pravne podlage za odločitev o tožnikovi zahtevi za priznanje pravice do starostne pokojnine. Tožnik bi se lahko na določbe mednarodne pogodbe v konkretnem upravnem oz. sodnem postopku uspešno skliceval le v primeru, če bi bile z njimi njegove pravice povsem jasno in izrecno določene.
Sodba I Ips 444/2008Vrhovno sodiščeKazenski oddelek16.04.2009zastaranje - dokazno breme - kršitev kazenskega zakona - domneva nedolžnosti - nadaljevano kaznivo dejanje - enotna kriminalna dejavnostPoziv sodišča obsojenki na predložitev listin, s katerimi bi bilo mogoče preveriti dejstva, ki jih je zatrjevala in so ji v korist, ne pomeni prevalitev dokaznega bremena na obsojenko ter s tem kršitev domneve nedolžnosti. V primeru ponavljajoče se kriminalne dejavnosti, ko posamezno dejanje ne predstavlja samostojnega kaznivega dejanja (kot pri nadaljevanem kaznivem dejanju), teče zastaranje kazenskega pregona od dneva, ko je bilo storjeno zadnje dejanje iz sklopa takšne dejavnosti.
Sodba X Ips 66/2005Vrhovno sodiščeUpravni oddelek09.04.2009olajšava za investicije v opredmetena osnovna sredstva – investicije v nepremičnine – vknjižba lastninske pravice v zemljiški knjigiPri priznanju davčne olajšave se sicer res upošteva datum nastanka poslovnega dogodka (npr. datum podpisa pogodbe) in zato ni potrebno, da bi bila nepremičnina že tudi vpisana v zemljiško knjigo, vendar pa mora biti po presoji Vrhovnega sodišča sklenjena pogodba sposobna za vpis v zemljiško knjigo, kar pa v obravnavanem primeru ni bila.
Sodba X Ips 902/2004Vrhovno sodiščeUpravni oddelek09.04.2009odmera dohodnine - dobiček, dosežen z opravljanjem dejavnosti – dokončnost odločbe o odmeri davka iz dejavnostiPo 5. alineji 6. člena ZDoh se v osnovo za dohodnino všteva tudi dobiček, dosežen z opravljanjem dejavnosti, v višini, od katere je bil odmerjen od dejavnosti, zmanjšan za osnove, ki se priznajo po tem zakonu. V tem primeru se pri odmeri dohodnine upošteva davčna osnova, ugotovljena z odločbo o odmeri davka iz dejavnosti (123. člen ZDavP), za katero pa niti ZDoh niti ZDavP ne določata, da bi morala biti dokončna oziroma celo pravnomočna.
Sklep X Ips 750/2007Vrhovno sodiščeUpravni oddelek09.04.2009dovoljenost revizije - carine - pomembno pravno vprašanje - pooblastilo ministra - neenotnost in dostop od sodne prakse - spremenljivost carinske deklaracijeVprašanje, ali je carinska deklaracija spremenljiv pravni akt, ne more biti pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj iz določb 50. člena CZ, ki natančno opredeljujejo spremembo podatkov v carinski deklaraciji, jasno izhaja, v katerih primerih je deklaracijo mogoče spremeniti.
Sklep II Ips 52/2009Vrhovno sodiščeCivilni oddelek06.04.2009zahteva za varstvo zakonitosti - zemljiškoknjižno dovolilo - prodajna pogodba - vknjižba lastninske pravice - načelo začetka učinkovanja vpisov - načelo vrstnega reda - procesne predpostavke za vknjižbo - predložitev zasebne listine - notarsko overjen podpis zasebne listine - predznamba pridobitve lastninske pravice - podlaga za zemljiškoknjižne vpise - overitev podpisaPredznamba pridobitve lastninske pravice se dovoli na podlagi zasebne listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo glede predlagane vknjižbe, na kateri pa podpis prodajalca ni overjen. Prav s tako listino je predlagatelj na dan vložitve zemljiškoknjižnega predloga razpolagal, kar je odločilno za vprašanje dovolitve predznambe, o kateri se odloča po stanju na dan vložitve predloga. Dejstvo, da je predlagatelj naslednji dan po vložitvi zemljiškoknjižnega predloga predložil na dan vložitve predloga že obstoječo listino s tedaj še neoverjenim podpisom prodajalca, ki pa je bil ob predložitvi listine notarsko že overjen, ne more imeti zanj neugodnih posledic.
Sklep XI Ips 25/2009Vrhovno sodiščeKazenski oddelek02.04.2009zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - vročanje - pravnomočnost - pravnomočnost sklepa o odreditvi priporaObtoženec zoper sklep o odreditvi pripora še ni mogel uveljavljati pravice do pritožbe, zato ta še ni (absolutno) pravnomočen - zahteva za varstvo zakonitosti zoper takšen sklep ni dovoljena.
Sodba I Ips 44/2009Vrhovno sodiščeKazenski oddelek02.04.2009razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - zakonski znaki kaznivega dejanja - kršitev nedotakljivosti stanovanjaAtrij predstavlja funkcionalni del stanovanja oziroma tuj zaprt prostor, opredeljen v določbi prvega odstavka 152. člena KZ.
Sklep II Ips 51/2009Vrhovno sodiščeCivilni oddelek02.04.2009zahteva za varstvo zakonitosti - ničnost pogodbe - neobstoj pogodbe - prenos poslovnega deleža - falsus procurator - dovoljene pritožbene novote - predhodno vprašanje v postopku izvršbeAli je bila dolžnica ob izbrisu družbe še njena družbenica, je odvisno od vprašanja neobstoja ali ničnosti pogodbe o brezplačnem prenosu njenega poslovnega deleža, ki naj bi jo za novega pridobitelja sklenil falsus procurator. To vprašanje je mogoče reševati tudi v izvršilnem postopku kot predhodno vprašanje.
Sodba X Ips 928/2005Vrhovno sodiščeUpravni oddelek02.04.2009ukrep inšpektorja za okolje – poseg v prostor brez ustreznega dovoljenja – enotno dovoljenje za gradnjo – enostavni objektZakonitost izrečenega inšpekcijskega ukrepa se presoja glede na pravno in dejansko stanje v času izdaje prvostopenjske upravne odločbe. Ker tožnica pred začetkom gradnje spornega objekta in v času izdaje odločbe urbanistične inšpekcije za izvedeni poseg v prostor ni imela ustreznega upravnega dovoljenja, prav tako pa ni bilo dokončno niti pravnomočno enotno dovoljenje za gradnjo, ki se nanaša na ta objekt, je ukrep inšpekcije za okolje utemeljen. Postopek pridobivanja dovoljenj je ločen od obravnavanega (inšpekcijskega) postopka. Morebitna kasnejša pravnomočnost enotnega dovoljenja za gradnjo lahko vpliva le na izvršitev izpodbijane inšpekcijske odločbe.
Sodba in sklep X Ips 504/2006Vrhovno sodiščeUpravni oddelek02.04.2009prometni davek – davek od prometa proizvodov – pogojna davčna oprostitev – državni organ – občinski organ – državno pravobranilstvo – zastopnik javnega interesa – zakoniti zastopnik – odvzem predmetov – prekršek – pravočasnost pritožbenih navedb – dopolnitev pritožbe - pravnomočnostDavek od prometa proizvodov so morali plačevati tudi državni in občinski organi, saj za njih v ZPD ni bila predvidena posebna davčna oprostitev, ker so osebe javnega prava. Do pritožbenih navedb, ki so podane v dopolnitvi pritožbe, ki je vložena po poteku prekluzivnega pritožbenega roka, se ni treba opredeljevati po vsebini. Državno pravobranilstvo ni zakoniti zastopnik državnih organov v upravnem sporu po določbah ZUS, ampak nastopa lahko kot zastopnik javnega interesa.
Sklep X Ips 694/2007Vrhovno sodiščeUpravni oddelek02.04.2009davek na promet nepremičnin – dovoljenost revizije – zelo hude posledice za strankoPo presoji Vrhovnega sodišča v tožnikovem primeru niso podane zelo hude posledice v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Tožniku po odbitku zneska, namenjenega za poplačilo davčnega dolga, mesečno ostaja znesek približno v višini neto minimalne plače. Minimalna plača predstavlja znesek, ki delavcu še zagotavlja socialno in materialno varnost, zato samo dejstvo, da tožniku na mesec ostaja samo ta znesek, še ne more pomeniti zelo hudih posledic.
Sklep X Ips 551/2007Vrhovno sodiščeUpravni oddelek02.04.2009dovoljenost revizije – izdaja gradbenega dovoljenja – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice – rušitev objektaV postopku zavrnitve izdaje gradbenega dovoljenja revident ne more izkazati zelo hudih posledic s sklicevanjem na morebitno rušitev objekta, ki ni predmet tega upravnega spora.
Sklep I Up 38/2009Vrhovno sodiščeUpravni oddelek31.03.2009postulacijska sposobnost - nedovoljena pritožba - pritožba, ki jo vloži stranka sama - dopolnitev nepopolnih vlog v pritožbenem postopkuV upravnem sporu lahko dejanja v postopku s pritožbo opravlja stranka samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Ker je pritožnica sama vložila pritožbo in ni niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi izkazala in tudi ne zatrjevala, da ima opravljen pravniški državni izpit, je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima.
Sodba II Ips 621/2008Vrhovno sodiščeCivilni oddelek26.03.2009pojem nepremičnine – predmet stvarnih pravic – glavna stvar – sestavina - načelo povezanosti zemljišča in objekta – superficies solo cedit – neupravična pridobitev – pasivna legitimacija – prosta presoja dokazovVikend – zgolj zgradba, brez zemljišča – ni nepremičnina in (načeloma) ne more biti predmet stvarnih pravic oziroma stvarnopravnih razpolaganj. Pravni prednik tožnikov je vlagal (delo) v vikend, na katerem toženec ni imel nobene (stvarnopravne ali obligacijske) pravice, zato ni prišlo do premika premoženja v njegovo korist (oziroma ni obogaten) na račun tožnikov.
Sodba X Ips 615/2008Vrhovno sodiščeUpravni oddelek24.03.2009pravo znamk - dovoljena revizija - absolutni razlogi za zavrnitev znamke – opisen, značajen znak – pridobljen razlikovalni učinek – predlog za postavitev predhodnega vprašanja Sodišču Evropske SkupnostiZahtevani razlikovalni učinek v smislu drugega odstavka 43. člena ZIL-1 se nanaša na uporabo znaka v povezavi z blagom in storitvami prijavitelja. Za ugotovitev o njegovem obstoju je med drugim treba dokazati: i) da je prijavitelj znak uporabljal za označbo blaga ali storitev, ki so predmet prijave in tako označeval njihov izvor, ii) da znaten del potrošnikov prepoznava blago ali storitve, označene s takem znakom, kot blago ali storitve prijavitelja (in ne katerega drugega ponudnika podobnega blaga ali storitev).
Sodba I Ips 304/2008Vrhovno sodiščeKazenski oddelek19.03.2009kršitev kazenskega zakona - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - odločba o kazenski sankciji - pravica uporabe jezika v postopku - izgon tujca iz države - pravica do prevajanja - prepoved prisilne odstranitve ali vračanjaPravica strank oziroma procesnih udeležencev, da uporabljajo v kazenskem postopku svoj jezik, ni absolutna, temveč zadošča prevajanje v jezik, ki ga stranka razume. Le zatrjevanje, da obsojencu v primeru izvršitve stranske kazni izgona tujca iz države grozi v državi, katere državljan je, smrtna kazen, ne predstavlja okoliščin za presojo, da je izrečena stranska kazen nezakonita.
Sklep X Ips 11/2009Vrhovno sodiščeUpravni oddelek19.03.2009revizija – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – odstop od sodne prakse - ovire za vračanje premoženja v naraviVrhovno sodišče je glede izpostavljenega pravnega vprašanja že v več primerih sprejelo stališče, da je pri presoji obstoja ovir za vračanje denacionaliziranega premoženja v naravi odločilno stanje ob vračanju (npr. U 1147/95 z dne 19. 2. 1999, I Up 821/2003 z dne 9. 2. 2005, I Up 372/2005 z dne 13. 7. 2005, I Up 363/2005 z dne 10. 5. 2007, I Up 535/2006 z dne 6. 9. 2007 in I Up 1092/2005 z dne 9. 4. 2008). Od navedene upravno-sodne prakse Vrhovnega sodišča izpodbijana sodba sodišča prve stopnje ne odstopa. Revident se neutemeljeno sklicuje na odločbi Vrhovnega sodišča II Ips 195/97 z dne 23. 9. 1998 in I Up 918/2002 z dne 13. 1. 2005 ter odločbo Ustavnega sodišča Up-395/06, U-I-64/07 z dne 21. 6. 2007, saj gre v navedenih zadevah za drugačno dejansko in pravno situacijo kot v obravnavani zadevi.
Sodba I Ips 508/2008Vrhovno sodiščeKazenski oddelek12.03.2009pogojna obsodba - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti - postopek za preklic pogojne obsodbe - roki za preklic pogojne obsodbePo izteku preizkusne dobe sodišče sme le preklicati pogojno obsodbo in izreči kazen, določeno v pogojni obsodbi, ne more pa več odločati na vse načine, ki so predvideni v 54. členu KZ.

Izberi vse|Izvozi izbrane