Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 7079cT0lMjBpJTIwaXBzJTIwMzY4OTMtMjAxMCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWRhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0zNDU=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba X Ips 1315/2004Vrhovno sodiščeUpravni oddelek09.07.2009seznam zaostalih davčnih obveznosti – pravna narava seznama – upravni akt – pritožba zoper seznam davčnih obveznostiSeznam zaostalih davčnih obveznosti ni upravni akt, ker v njem ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe.
Sklep X Ips 216/2009Vrhovno sodiščeUpravni oddelek09.07.2009ugotovitev državljanstva – denacionalizacija – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – zelo hude poslediceGlede na ugotovitev sodišča prve stopnje in pred njim upravnih organov, da je upravičenka že leta 1934 izgubila jugoslovansko državljanstvo, ker je bila tega leta izbrisana iz domovinske kartoteke občine ..., v obravnavanem primeru vprašanje revidentke, ali je upravičenka izgubila jugoslovansko državljanstvo v letu 1938, ko se je poročila z avstrijskim državljanom, ni pomembno po vsebini obravnavane zadeve. Tega vprašanja zato ni mogoče šteti za pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Sodba X Ips 868/2006Vrhovno sodiščeUpravni oddelek09.07.2009davek od dobička iz kapitala – navidezna darilna pogodbaKer navidezna darilna pogodba, sklenjena med revidentom in njegovim sinom, pravno ne učinkuje, je materialno pravo glede obdavčenja po 58. členu ZDoh pravilno uporabljeno.
Sodba I Ips 106/2009Vrhovno sodiščeKazenski oddelek09.07.2009izločitev sodnika - razlogi o odločilnih dejstvih - rok za zahtevo za izločitev - kršitev kazenskega zakona - zahteva za izločitev - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - opis kaznivega dejanja - presoja navedb pritožbe - pravna opredelitev - spolni napad na osebo, mlajšo od 14 let - kompulzivna sila - seznanitev z izločitvenim razlogomV opisu kaznivega dejanja po drugem odstavku 103. člena KZS (sestavljenega iz prisiljenja in spolnega dejanja na škodo otroka oziroma mladoletnega oškodovanca pod 14 leti starosti) mora biti opisana kompulzivna sila, torej sila, ki bi se ji oškodovanec sicer mogel upreti, je pa objektivno sposobna zlomiti njegov odpor. Navedeno se ugotavlja v vsakem konkretnem primeru posebej, glede na način ravnanja storilca, s katerim ta vpliva na svobodno voljo odločanja napadene osebe.
Sodba I Ips 493/2008Vrhovno sodiščeKazenski oddelek09.07.2009načelo kontradiktornosti - dokazni postopek - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - pravica do učinkovite obrambe - zaslišanje obremenilne priče - dokaz - dokaz iz drugega kazenskega postopkaČe je sodišče na glavni obravnavi zaslišalo pričo in ji ob tem predočilo njen zagovor iz drugega kazenskega postopka, to ne pomeni, da se sodba opira na dokaz iz drugega kazenskega postopka, ki v obravnavanem postopku ni bil izveden.
Sodba I Ips 56/2009Vrhovno sodiščeKazenski oddelek09.07.2009kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - obstoj kaznivega dejanja - ogrožanje varnosti - časovna veljavnost kazenskega zakona - uporaba milejšega zakona - grdo ravnanjeKZ-1 ne pozna več samostojnega kaznivega dejanja grdega ravnanja, je pa grdo ravnanje ena od izvršitvenih oblik (zakonskih znakov) kaznivega dejanja ogrožanja varnosti, za obstoj katerega mora biti poleg grdega ravnanja podan tudi napad na osebno varnost oškodovanca. Če je tak napad konkretiziran (v konkretnem primeru z zamahom z motiko proti drugi osebi), gre za ravnanje, ki je objektivno zmožno vzbuditi občutek ogroženosti in le če pri oškodovancu izjemoma ne bi prišlo do občutka subjektivne ogroženosti, bi moralo sodišče po pravilu uporabe milejšega zakona obdolženca oprostiti obtožbe.
Sodba X Ips 385/2006Vrhovno sodiščeUpravni oddelek08.07.2009določanje obratovalnega časa – soglasje – obratovalni čas – gostinski lokal - gostinstvoObratovanje izven časa, ki ga določa Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih lokalov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost, sprejet na podlagi prvega odstavka 12. člena ZGos se šteje za podaljšani obratovalni čas. Pri odločanju o obratovanju posameznega gostinskega obrata v podaljšanem obratovalnem času je vključena lokalna skupnost tako, da daje svoje soglasje.
Sodba X Ips 716/2006Vrhovno sodiščeUpravni oddelek08.07.2009obnova postopka - stranka v postopku - vplivno območje - izdaja gradbenega dovoljenjaPo mnenju revizijskega sodišča iz namena zakona izhaja, da v 4. točki prvega odstavka 61. člena ZGO-1 opredeljena razdalja objekta od meje nekako predpostavlja obseg vplivnega območja, kar izhaja iz tega, da, če je razdalja do meje večja, se lahko vodi skrajšani postopek, torej brez udeležbe stranskih udeležencev v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ker se predpostavlja, da gradnja ne bo imela vpliva na sosednje nepremičnine. Predlagateljema obnove (prizadeti stranki) pa gre v obravnavani zadevi položaj stranskega udeleženca kot sosedoma mejašema, ki verjetno izkazujeta obnovitveni razlog že s tem, ko zatrjujeta, da bi jima šel položaj stranke glede na določbe 61. oziroma 62. člena ZGO-1.
Sodba X Ips 1215/2005Vrhovno sodiščeUpravni oddelek02.07.2009dohodnina – obnova postopka – subjektivni rok za vložitev predloga – notranja organizacijska razmerja davčnega organa30-dnevni subjektivni rok za organ, ki po uradni dolžnosti uvede obnovo postopka, začne teči z dnem, ko organ, ki je o obnovi postopka stvarno in krajevno pristojen odločati, izve za obnovitveni razlog. V primeru davčnih uradov kot organizacijskih enot Davčne uprave RS z zakonsko določeno krajevno pristojnostjo je to takrat, ko krajevno pristojni davčni urad izve za obnovitveni razlog, ne pa takrat, ko za obnovitveni razlog izve drug davčni urad oziroma Davčna uprava RS.
Sklep X Ips 121/2008Vrhovno sodiščeUpravni oddelek02.07.2009davki – dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje - zavrženjePri vrednosti spornega predmeta se v smislu določbe 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 upošteva zgolj višina glavnice.
Sodba X Ips 399/2005Vrhovno sodiščeUpravni oddelek02.07.2009obnova upravnega postopka – predlog za obnovo – uporabno dovoljenje – stranka postopka izdaje uporabnega dovoljenja – upravičeni predlagatelj obnove postopkaPo določbi prvega odstavka 72. člena ZGO se zoper uporabno dovoljenje lahko pritožijo poleg investitorja še udeleženci pri gradnji. Ob takšni ureditvi omejenega kroga strank, med stranke upravnega postopka, ki lahko predlagajo obnovo postopka izdaje uporabnega dovoljenja zaradi odprave gradbenega dovoljenja, ni mogoče uvrstiti tudi tožnika. Svoje pravice in pravne koristi kot pravni naslednik denacionalizacijskega upravičenca na zemljišču, na katerem stoji sporni objekt „F“, tožnik kot stranka v postopku že varuje v obnovljenem postopku izdaje gradbenega dovoljenja za sporni objekt.
Sodba X Ips 716/2004Vrhovno sodiščeUpravni oddelek02.07.2009odmera dohodnine – dobiček od dohodka iz opravljanja dejavnosti – sporno dejansko stanje – glavna obravnava v upravnem sporuNi potrebno, da bi bila odločba o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti dokončna oziroma pravnomočna pred izdajo odločbe o dohodnini.
Sodba X Ips 665/2005Vrhovno sodiščeUpravni oddelek02.07.2009davek od dobička pravnih oseb - posebna akontacija za davek od dobička pravnih oseb – izplačevalec in prejemnik devidend povezani osebi – skupinski davčni obračunNa obveznost obračuna in plačila posebne akontacije za davek od dobička od izplačila dividende ne vpliva dejstvo, da sta izplačevalec in prejemnik dividende povezani osebi, ki ugotavljata davke na podlagi skupinskega obračuna.
Sodba I Ips 252/2008Vrhovno sodiščeKazenski oddelek02.07.2009ugotavljanje dejanskega stanja - zavrnitev dokaznega predloga - izvajanje dokazov - nedovoljen dokaz - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - obrazložitev - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - privilegirana priča - zasliševanje prič - oprostitev pričevanja - pravni pouk o oprostitvi dolžnosti pričevanja - dokazne ocena - opiranje sodbe na nedovoljen dokazBistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP (ko gre za položaje iz 237. člena ZKP) ni storjena že na glavni obravnavi, to je ob izvedbi dokaza (ko sodišče t.i. privilegirane priče ne pouči v skladu z 236. členom ZKP ali ko pouka in izjave priče ne zapiše v zapisnik), temveč šele tedaj, ko sodišče na takšno izpovedbo opre sodbo.Dokaz, ki sploh ni vir dejstev (čeprav je bil v dokaznem postopku izveden), ne predstavlja opore sodbe.
Sodba X Ips 704/2004Vrhovno sodiščeUpravni oddelek02.07.2009davčni dolg – zastaranje pravice do izterjave davčnega dolga – prometni davekO vprašanju zastaralnih rokov, ki so začeli teči po prej veljavnih predpisih, ZDavP niti kakšen drug zakon ne dovoljujeta uporabe določb ZDoh po 1.1.1997, zato se določbe ZDavP uporabljajo za odločanje o pravici do izterjave davčnega dolga tudi v primerih, ko je zastaranje sicer začelo teči po prej veljavnih predpisih, ni pa se po njih izteklo. Zakon o prometnem davku – ZPD, ki se je uporabljal od 1.1.1992, je v 60. členu določal, da pravica do izterjave prometnega davka, obresti in stroškov prisilne izterjave zastara v petih letih po poteku leta, v katerem je nastala davčna obveznost.
Sodba X Ips 551/2005Vrhovno sodiščeUpravni oddelek02.07.2009davek od osebnih prejemkov – potni stroški – potni nalog – obračun stroškov – neverodostojna listina – slovenski računovodski standardiPovračila stroškov za službena potovanja, ki niso izkazana z verodostojnimi knjigovodskimi listinami, predstavljajo osebni prejemek in se vštevajo v osnovo za davek od osebnih prejemkov.
Sodba X Ips 1247/2004Vrhovno sodiščeUpravni oddelek02.07.2009udeležba članov uprave pri dobičku družbe – dohodek iz premoženja – osebni prejemki – dohodnina – obračun davka po odbitku – obseg davčne kontroleUdeležba zaposlenih in članov uprave ter nadzornega sveta v dobičku pravne osebe nima podlage v njihovem premoženju, vključenem v to družbo, zato sta tožena stranka in sodišče prve stopnje te dohodke pravilno umestila med osebne prejemke po 15. členu ZDoh in ne med dohodke iz premoženja po 64. členu ZDoh. Davčni organ je v postopku kontrole pravilnosti vlaganja in obračunavanja obrazcev utemeljeno naložil tožeči stranki, da pravilno obračuna davke in prispevke od prejemkov, izplačanih iz dobička družbe, ter o tem davčnemu organu predloži pravilne obračune.
Sodba I Ips 518/2008Vrhovno sodiščeKazenski oddelek02.07.2009razlogi o odločilnih dejstvih - načelo kontradiktornosti - kršitev kazenskega zakona - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - stvar majhne vrednosti - tatvina registrskih tablic - pravna opredlitev kaznivega dejanjaSodišče prve stopnje bi lahko ugotovilo dejansko stanje in na tej podlagi spremenilo pravno opredelitev kaznivega dejanja tatvine iz prvega na drugi odstavek 211. člena KZ šele, ko bi opravilo glavno obravnavo in bi presoja na njej izvedenih dokazov utemeljevala sklepanje, da je obdolžencema šlo za to, da si prilastita stvari majhne vrednosti.
Sodba X Ips 416/2005Vrhovno sodiščeUpravni oddelek01.07.2009stiki z otrokomSodišče prve stopnje ima prav, ko navaja, da mati načeloma ne more nasprotovati osebnim stikom očeta z otrokom. Njenega odklonilnega stališča, ki ga ponavlja v reviziji, ni mogoče uskladiti z njenimi dolžnostmi, ki jih ima pri izvrševanju roditeljske pravice (4., 102. in 114. člen ZZZDR). Za svoje navedbe, da ti stiki niso v korist otroka, pa ni ponudila dokazov v skladu s 140. členom ZUP.
Sklep X Ips 953/2006Vrhovno sodiščeUpravni oddelek01.07.2009pravni interes za revizijo – ukrep gradbenega inšpektorja – zaseg predmeta – časovna veljavnost odločbe o zasegu – varstveni ukrep odvzema predmeta v prekrškovnem postopku po ZGO-1Odločba gradbenega inšpektorja o zasegu predmeta, namenjenega za izvajanje nezakonitih del po 162. členu ZGO-1, ima omejeno časovno veljavnost do pravnomočne odločbe v postopku o prekršku, v kateri se pa lahko izreče varstveni ukrep odvzema (istega) predmeta, ki je trajne narave. Z dnem ustavitve prekrškovnega postopka zaradi zastaranja je prenehal tožnikov pravovarstveni interes v tem upravnem sporu, saj varstveni ukrep odvzema predmeta ni več mogoč, za zaseg spornega stroja, ki po podatkih upravnega spisa sicer ni bil izveden, pa tako tudi ni več pravne podlage. Tožnik si torej svojega pravnega položaja ne more več izboljšati. Pravni interes v upravnem sporu pa mora vključevati interes za odpravo pravnih učinkov izpodbijanega akta oziroma dejanj upravnih organov. Če teh ni več, pa preneha tudi pravovarstvena potreba za upravni spor.

Izberi vse|Izvozi izbrane