Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 6937cT0lMjBpJTIwaXBzJTIwMzY4OTMtMjAxMCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWRhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0zNDU=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba I Ips 262/2007Vrhovno sodiščeKazenski oddelek14.02.2008dokazni predlog - dokazni postopek - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - priviligirana priča - zasliševanje prič - poligraf - mladoletni oškodovanec - opozorilo priči - izsiljevanje izjav - policijsko zbiranje obvestilO kršitvi pravic obrambe z zavrnitvijo dokaznih predlogov je mogoče govoriti samo, če je obramba dokazni predlog v korist obdolžencu podala.
Sodba II Ips 619/2005Vrhovno sodiščeCivilni oddelek07.02.2008bistvena kršitev določb pravdnega postopka – vezanost sodišča druge stopnje na obseg izpodbijanja s pritožbo – odgovornost voznika motornega vozila – alkoholiziranost - soodgovornost oškodovanca – pristanek na vožnjo z vinjenim voznikom - povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – načelo individualizacije odškodnine – načelo objektivne pogojenosti odškodnine - duševne bolečine zaradi skaženosti – telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnostiRes je sicer, da je obseg izpodbijanja prvostopenjske sodbe v pritožbi tožene stranke nekonsistentno opredeljen in da je obrazložitev njene pritožbe v nasprotju s pritožbenim predlogom. Vendar je za opredelitev obsega izpodbijanja relevanten prav slednji, ki spričo decidiranosti ne dopušča nobenega dvoma, saj je celovito formuliran kot izrek sodbe, za katerega se je tožena stranka zavzemala in po katerem naj bi bila „dolžna plačati tožeči stranki ... znesek 2,251.956 SIT“. Sodišče druge stopnje je kljub izrecnemu pritožbenemu predlogu tožene stranke, da naj bo obsojena na plačilo odškodnine tožniku v znesku 2,251.956 SIT, toženo stranko obsodilo na plačilo odškodnine tožniku v znesku (le) 1,431.956,30 SIT. S tem je delno (za znesek 820.000 SIT oziroma sedaj 3.421,80 EUR) poseglo v že pravnomočni obsodilni del sodbe sodišča prve stopnje, ki v postopku s pritožbo (s pritožbo tožene stranke) ni bil izpodbijan.Odločitev o soodgovornosti tožnika ne temelji...
Sodba I Ips 193/2007Vrhovno sodiščeKazenski oddelek17.01.2008predkazenski postopek - nedovoljen dokaz - odredba o hišni preiskavi - uradni zaznamek - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zbiranje obvestil od osumljenca - neformalni pogovorNeformalni pogovor med obsojencem in njegovim bratrancem, čeprav je ta po poklicu policist, ni bil del policijskega preiskovanja kaznivega dejanja in ga ni mogoče šteti kot uradno dejanje policije. Čeprav je bil kasneje sestavljen uradni zaznamek o tem pogovoru, to ne spremeni njegove narave.
Sodba I Ips 2/2007Vrhovno sodiščeKazenski oddelek17.01.2008razlogi o odločilnih dejstvih - predkazenski postopek - nedovoljen dokaz - zahteva za izločitev - odvzem predmetov - odločanje o zahtevi - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - zaslišanje obdolženca - prevod pisanj - izločitev dokazov - pritožba zoper sklep o izločitvi dokazov - preiskava prevoznega sredstva - strokovno mnenje CFP - pravica do prevajanja - pravica do uporabe svojega jezika v postopku - uradni zaznamek o izjavi osumljenca - nujna preiskovalna dejanja - kazenska sankcija - osebni podatki obdolženca - pooblastila carinskih organov - preiskava brez odredbe sodišča - carinska kontrolaIzločanje dokazov, zbranih na nezakonit oziroma protiustaven način je temelj pravičnega postopka, kateri organ (predsednik senata ali razpravni senat) naj o dovoljenosti dokazov presoja pa je treba določiti tudi ob upoštevanju interesov učinkovite in hitre izvedbe postopka, glede na okoliščine konkretnega primera.
Sodba I Ips 394/2007Vrhovno sodiščeKazenski oddelek17.01.2008dokazni standard - protispisnost - neupravičen promet z mamili - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - razlogi za sum - policijsko preiskovanje - pregled prevoznih sredstev - pisanje zapisnika - preiskava vozila - odredba za preiskavo - pomota v odredbi - zapisnik o preiskavi - prevažanje z namenom prodajeDa lahko dokazni standard razlogov za sum izpolni svojo jamstveno funkcijo, mora biti sodišču razvidno, kako je policija prišla do informacij, na podlagi katerih je sklepala, da je dokazni standard podan. Navedeni dokazni standard dopušča le sorazmerno neinvazivne ukrepe poseganja v posameznikovo celovitost, kot sta tudi zbiranje obvestil in (vizualni) pregled prevoznega sredstva in prtljage.
Sodba I Ips 351/2007Vrhovno sodiščeKazenski oddelek17.01.2008kršitev kazenskega zakona - sila - zakonski znaki kaznivega dejanja - spolno nasilje - obstoj kaznivega dejanja - spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst letBlokiranje kljuke zaprtih vrat vozila in posledično možnost izvajanja psihičnega prisiljenja pomeni uporabo sile.
Sodba I Ips 8/2007Vrhovno sodiščeKazenski oddelek17.01.2008izločitev sodnika - razlogi o odločilnih dejstvih - izločitveni razlog - kršitev kazenskega zakona - nedovoljen dokaz - zahteva za izločitev - obrazložitev - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - prepovedan prehod čez državno mejo - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - privilegij zoper samoobtožbo - prikriti preiskovalni ukrepi - uporaba milejšega zakona - rok za zahtevo - snemanje glavne obravnave - zvočni zapis glasu - odreditev ukrepov - začasna odložitev odvzema prostosti - tujec brez predpisanega dovoljenjaSodišče, ki je odredilo snemanje glavne obravnave, ni bilo dolžno obsojenca posebej poučiti, da utegne zvočni zapis njegovega glasu uporabiti kot dokaz (primerjalno gradivo), saj je obsojenec vedel, da se glavna obravnava snema in je prostovoljno podal izjavo.
Sodba II Ips 668/2005Vrhovno sodiščeCivilni oddelek17.01.2008odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - trčenje dveh motornih vozil – krivdna odgovornost – soprispevek oškodovanca – povrnitev nepremoženjske škode - določitev enotne odškodnineVprašanje ustreznosti ravnanj ogroženega za preprečitev škode v pogojih, ki jih je za njen nastanek ustvaril s protipravnim in krivdnim ravnanjem nekdo drug (v danem primeru zavarovanec tožene stranke), ni vprašanje, ki bi terjalo odgovor zaradi ugotovitve morebitne oškodovančeve soodgovornosti za nastalo škodo v pomenu določb 178. člena ZOR, če njegovih ravnanj ali opustitev ni mogoče uvrstiti med protipravna in krivdna, ki so edina relevantna za obstoj (tudi) njegove odškodninske (so)odgovornosti v pomenu pravkar navedenih zakonskih določb.
Sodba I Ips 160/2007Vrhovno sodiščeKazenski oddelek10.01.2008dokazovanje - pravica do sodnega varstva - izločitev izvedenca - izločitveni razlog - kršitev kazenskega zakona - zastaranje kazenskega pregona - izločitev - nedovoljen dokaz - razveljavitev sodbe - sodelovanje pri izdaji odločbe nižjega sodišča - načelo zakonitosti - vpogled v spis - izvedenstvo - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - goljufija - nadaljevano kaznivo dejanje - odločba o kazenski sankciji - zaslišanje obremenilnih prič - zagovornik po uradni dolžnosti - pravica do obrambe z zagovornikom - razrešitev zagovornika - novo sojenje - idealni stek - priprava obrambe - pravica do proste izbire zagovornika - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - obvezna formalna obramba - objektivni test - pravna jamstva v postopku - pravica do nepristranskega sodnika - subjektivni test - učinkovita obramba - strokovno mnenje CKTP - pravica do neposrednega zaslišanja priče -zaslišanje priče izven glavne obravnave - prenehanje teka zastaranjaSodišču ni mogoče očitati pristranskosti zgolj zaradi tega, ker je izvedenstvo zaupalo izvedenki, ki je zaposlena na Centru za kriminalistično tehnične preiskave. Če se z odločbo ustavnega sodišča pravnomočna sodba razveljavi in zadeva vrne v novo sojenje, se določbe KZ in ZKP o zastaranju uporabijo le, če je kazenski pregon zastaral že pred pravnomočnostjo sodbe, ki je bila razveljavljena. Institut nadaljevanega kaznivega dejanja bi bil v neskladju z načelom zakonitosti, če bi v škodo obdolženca spreminjal obseg inkriminacij oziroma njihov domet ter kaznovalni okvir do te mere, da obdolženec ne bi mogel predvideti, katera od njegovih dejanj bodo imela kazenskopravne posledice in kakšna grožnja s kaznijo spremlja taka ravnanja.
Sklep VIII Ips 129/2006Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek18.12.2007obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - razlikovanje z drugimi pogodbenimi razmerji - volja - status študentaV sporu za ugotovitev obstoja delovnega razmerja že po ZDR/90 obstaja dolžnost sodišča, da presodi o zahtevku glede na elemente posameznega razmerja. Ni bistveno, če elementi delovnega razmerja v ZDR/90 niso izrecno določeni (tako kot sedaj v 4. členu ZDR/02), saj jih je mogoče in potrebno ugotavljati na podlagi drugih zakonskih določb, ki urejajo posebnosti delovnega razmerja (za razliko ostalih pogodbenih razmerij). Pri opredelitvi enega ali drugega razmerja ni odločilna volja strank, čeprav to ne pomeni, da v nekaterih primerih tudi volje ne bi bilo mogoče upoštevati. Kriteriji za razlikovanje morajo biti čim bolj objektivni. Avtonomija strank ni neomejena. Status študenta in delavcev v delovnem razmerju se pojmovno ne izključujeta.
Sodba I Ips 444/2007Vrhovno sodiščeKazenski oddelek16.12.2007protipravnost - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - obstoj kaznivega dejanja - zloraba položaja ali pravic - izraba položajaIz opisa kaznivega dejanja izhaja, da je obdolženec kot direktor družbe izrabil položaj z izplačilom računov iz sredstev družbe za zasebne namene, s tem pa je protipravnost kot splošna sestavina kaznivega dejanja v zadostni meri opredeljena in ni potrebno, da je izrabitev položaja konkretizirana z navedbo vsebine pooblastil in pravne podlage, iz katere ta izhajajo.
Sodba I Ips 99/2007Vrhovno sodiščeKazenski oddelek13.12.2007načelo neposrednosti - izvajanje dokazov - nedovoljen dokaz - uvedba kazenskega postopka - pravica do zasebnosti - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - odredba sodišča - pooblastila policije - zbiranje podatkovČeprav je preiskovalni sodnik odredbe za pridobitev podatkov iz zbirke osebnih podatkov mobilnih operaterjev izdal na predlog policije, ti podatki niso nezakonit dokaz, saj je bil poseg v z Ustavo zagotovljene človekove pravice in temeljne svoboščine storjen na podlagi odločbe sodišča.
Sodba I Ips 266/2007Vrhovno sodiščeKazenski oddelek13.12.2007oškodovanec - zakonski znaki kaznivega dejanja - obstoj kaznivega dejanja - zloraba položaja ali pravic - izraba položaja - soglasje družbenikov k posluStorilec in oškodovanec ne moreta biti ista oseba, zato ne more priti do oškodovanja druge osebe kot temelja za obstoj kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic v primeru, ko je v isti osebi storilec in oškodovanec zasebni podjetnik ali v primeru enoosebne gospodarske družbe; v teh primerih so kazniva dejanja lahko storjena le navzven, napram upnikom, ne pa navznoter, z lastnim okoriščanjem. V primeru družbe z omejeno odgovornostjo pa okvir kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic obsega tudi notranja razmerja v družbi, kjer le izjemoma lahko pride do nekaznivega prenosa sredstev.
Sodba I Ips 83/2007Vrhovno sodiščeKazenski oddelek06.12.2007kršitev kazenskega zakona - predkazenski postopek - nedovoljen dokaz - zaseg predmetov - pravica do zasebnosti - ogled - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nadaljevano kaznivo dejanje - neupravičen promet z mamili - obstoj kaznivega dejanja - pregled prevoznih sredstev - kolektivno kaznivo dejanje - preiskava vozila - pooblastila policijePregled prevoznega sredstva obsega vizualno kontrolo in izključuje odpiranje, preiskovanje notranjih delov vozila in prtljage, odstranjevanje raznih avtomobilskih delov, prelaganje stvari in podobno. Storilec izvrši eno (kolektivno) kaznivo dejanje neupravičenega prometa z mamili po prvem odstavku 196. člena KZ z enim ali več izvršitvenimi dejanji, ki so našteta alternativno.
Sodba II Ips 556/2005Vrhovno sodiščeCivilni oddelek29.11.2007pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – pravni naslov - pridobitni način – izbrisna tožba – stvarna legitimacija – pogodbeno razmerje – zavezovalni posel – razpolagalni poselPomembno je, da je tožnica v tem postopku s tožbo zahtevala od tožencev izstavitev listine za vknjižbo njene lastninske pravice na parcelah, vpisanih v vl. št. 57. k.o. ... in da se v oporo uveljavljanemu zahtevku ni sklicevala na morebitno originarno pridobitev zatrjevane pravice, temveč je obstoj slednje utemeljevala s pravnoposlovno (obligacijskopravno) podlago. Zato bi lahko tožnica s takim svojim zahtevkom zoper tožence kot zemljiškoknjižne lastnike uspela le, če bi bila v pogodbenem razmerju z njihovim pravnim prednikom, ki bi se njej zavezal opraviti razpolagalni posel. Vendar je bila tožnica v pogodbenem razmerju le z izročevalcema, od katerih je po izročilni pogodbi z dne 3.4.1991 prevzela med drugim tudi nepremičnino, ki je predmet tega spora. Pravkar navedena izročilna pogodba, ki zavezuje k izročitvi sporne nepremičnine tožnici le izročevalca kot pogodbeni stranki (in ki tudi nista doslej izposlovala vzpostavitve prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja...
Sodba I Ips 344/2007Vrhovno sodiščeKazenski oddelek22.11.2007razlogi o odločilnih dejstvih - zavrnitev dokaznega predloga - načelo neposrednosti - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - odločba o kazenski sankciji - zakonski znaki kaznivega dejanja - pravice obrambe - branje izvedenskega mnenja - odmera kazni - slabotna oseba - zloraba slabotne osebeObramba je dolžna s konkretnimi navedbami izkazati vsaj določeno stopnjo verjetnosti, da bi predlagani in neizvedeni dokaz ustvaril dvom in vplival na presojo o obstoju odločilnega dejstva, glede katerega je sodišče sklepalo na podlagi že izvedenih dokazov.
Sodba I Ips 340/2007Vrhovno sodiščeKazenski oddelek08.11.2007izvršilni postopek - zakonski znaki kaznivega dejanja - izmikanje plačevanju preživnine - izmikanjeIzmikanje v smislu prvega odstavka 203. člena KZ je aktivno ravnanje ali opustitev, s katerim storilec zavestno teži za tem, da trajno ali začasno onemogoči plačevanje preživnine, ravnanje pa je takšne narave, da je z njim mogoče doseči takšen cilj.
Sodba I Ips 211/2007Vrhovno sodiščeKazenski oddelek25.10.2007zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - oškodovanec - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - predlog za pregon - ovadba - pooblastilo za vložitev ovadbeTudi telefonično naročilo enega od etažnih lastnikov kot oškodovanca, posebej še ob upoštevanju posebnega poslovnega in zaupnega razmerja med lastniki stanovanj in njihovimi predstavniki ter upravnikom hiše, ki je utemeljeno na zakonu, upravičuje pristojnega delavca gospodarske družbe - upravnika, da poda v imenu oškodovancev ovadbo in s tem predlog za pregon obsojenca.
Sodba I Ips 208/2007Vrhovno sodiščeKazenski oddelek25.10.2007zavrnitev dokaznega predloga - izločitev - nedovoljen dokaz - zahteva za izločitev - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - odločba o kazenski sankciji - pravice obrambe - primernost kazni - seznanitev z nedovoljenim dokazom - odmera kazni - zakonitost kazni - uradni zaznamek o izjavi osumljenca - izločitev senata - pouk osumljencuUradni zaznamek o izjavi osumljenca, iz katerega izhaja, da je bil obsojenec pred podajo izjave policiji seznanjen, katerega kaznivega dejanja je osumljen ter poučen o svojih pravicah skladno z določbo četrtega odstavka 148. člena ZKP; da je zatem podal izjavo, ki je zapisana v obliki odgovorov na osem vprašanj ter mu je bila prebrana, nanjo ni imel pripomb in je uradni zaznamek, katerega kopija mu je bila vročena, podpisal, ne predstavlja obvestila, ki bi po določbi prvega odstavka 83. člena ZKP moralo biti izločeno iz spisa; sodišče pa svojih dokaznih zaključkov v sodbi nanj tudi ni oprlo.
Sodba II Ips 457/2005Vrhovno sodiščeCivilni oddelek25.10.2007podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza – teorija adekvatne vzročnosti – škoda - obseg zadoščenja za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - telesne bolečineNobene materialnopravne opore ni za omejevanje (v danem primeru zavarovane) neposlovne odškodninske odgovornosti zaradi morebitnega večjega obsega škode, ki jo pogojuje osebno stanje oškodovanca. Kot vzrok škode se lahko upošteva le človekovo ravnanje, ne pa stanje oškodovanca. Če je zaradi osebnega stanja oškodovanca obseg škode neobičajno večji, nima to nobenega vpliva na presojo vprašanja obstoja vzročne zveze med ravnanjem in škodnim dogodkom kot enega izmed nujnih elementov za nastanek neposlovne odškodninske obveznosti, saj se predvidljivost (adekvatnost) posledic dejanja oziroma ravnanja pri ugotavljanju vzročne zveze upoštevno presoja le v razmerju do škodnega dogodka. Ni pa nikakršne materialnopravne opore za omejevanje obsega odškodnine na morda le tisti obseg škode, ki je običajen za določeno vrsto škodnega dogodka in kar bi bilo celo v nasprotju z načelom popolne odškodnine.

Izberi vse|Izvozi izbrane