<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Civilni oddelek

VSRS Sodba II Ips 229/2018
ECLI:SI:VSRS:2019:II.IPS.229.2018

Evidenčna številka:VS00029918
Datum odločbe:14.11.2019
Opravilna številka II.stopnje:VSM Sodba I Cp 236/2018
Datum odločbe II.stopnje:18.04.2018
Senat:mag. Rudi Štravs (preds.), Karmen Iglič Stroligo (poroč.), dr. Ana Božič Penko, dr. Mateja Končina Peternel, Tomaž Pavčnik
Področje:DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
Institut:razveza zakonske zveze - darilo zakonca - kasneje odpadel nagib - preklic darila - enostranska izjava volje - stvarnopravni učinki - vrnitev darila - vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja - dopuščena revizija

Jedro

Za razliko od darilne pogodbe, ki je dvostranski posel, saj zahteva sodelovanje (izjavo volje) obeh pogodbenih strank, preklic darila učinkuje le na podlagi enostranske izjave darovalca, ki ima oblikovalne učinke, saj povzroči prenehanje darilne pogodbe. Oblikovalne pravice so pomembna skupina enostranskih (zavezovalnih) pravnih poslov. Gre za izjavo obligacijskega prava, ki sama po sebi ne vzpostavlja lastninske pravice darovalca. Darovalcu zaradi prenehanja pravne podlage (pogodbe) daje pravico zahtevati vrnitev darila, obdarjenca pa zavezuje, da ga vrne; iz preklica tako izhaja samo zaveza obdarjenca, da opravi vse, da bo darovalec pridobil lastninsko pravico nazaj. Nepremičnino vrne tako, da dovoli, da se v zemljiški knjigi vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisa lastninske pravice. Če obdarjenec tega ne stori prostovoljno, mora darovalec vpis doseči s tožbo. Za vnovično vzpostavitev lastninske pravice darovalca na nepremičnini se poleg preklica darila torej zahteva tudi vpis v zemljiško knjigo.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka mora v 15 dneh, od vročitve te sodbe, povrniti toženi stranki njene revizijske stroške v znesku 1.679,94 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je tožnik zemljiškoknjižni lastnik v izreku opredeljenih nepremičnin, zavrnilo pa je tožbeni zahtevek za preklic treh darilnih pogodb, ki sta jih sklenili pravdni stranki, in ugotovitev, da nepremičnine ne spadajo v stečajno maso toženke.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo v celoti.

3. S sklepom II DoR 207/2018 z dne 23. 8. 2018 je Vrhovno sodišče na predlog tožnika dopustilo revizijo glede vprašanja pravnih učinkov izjave razvezanega zakonca, naj se mu vrnejo darila (84. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, v nadaljevanju ZZZDR).

4. Zoper sodbo, izdano na drugi stopnji, je nato tožnik pravočasno vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlagal, naj Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da zavrne pritožbo toženke in potrdi sodbo sodišča prve stopnje, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

5. Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena toženki, ki je nanjo odgovorila in predlagala, naj Vrhovno sodišče revizijo zavrne.

Dejanski okvir spora

6. Pravdni stranki sta razvezana zakonca. Njuna zakonska zveza je trajala od 29. 11. 2008 do 19. 6. 2012. V času trajanja zakonske zveze je tožnik s tremi darilnimi pogodbami toženki podaril nepremičnine, ki so bile njegovo posebno premoženje.

7. Tožnik je z dopisom 14. 11. 2015 preklical darilne pogodbe.

8. Dne 16. 11. 2015 (dva dni po preklicu darilnih pogodb) se je začel postopek osebnega stečaja nad toženko. Tožnik je v postopku osebnega stečaja prijavil izločitveno pravico na nepremičninah, ki so bile predmet preklicanih darilnih pogodb. Stečajni upravitelj je izločitveno pravico prerekal, zato je bil tožnik s sklepom napoten na (to) pravdo.

Nosilni razlogi sodišč prve in druge stopnje

9. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil nagib darovanja v zakonski zvezi in da gre za premoženjskemu stanju darovalca nesorazmerno darilo. Z razvezo zakonske zveze je nagib darovanja odpadel in je tako pravni posel prenehal veljati, tožnik pa ima vrnitveni zahtevek. Zato tožnik upravičeno uveljavlja izločitveno pravico, saj je nepremičnine pridobil na izviren način (na podlagi zakona) pred začetkom stečajnega postopka.

10. Po stališču sodišča druge stopnje 84. člen ZZZDR vzpostavlja poseben kondikcijski zahtevek, na katerega se lahko sklicuje razvezani zakonec, saj je odpadla podlaga daritve. Naknadno odpadla podlaga darilne pogodbe povzroči prenehanje pogodbe, vendar ne sama po sebi in ne v vsakem primeru. Do tega pride samo, če darovalec svoje upravičenje uresniči. Zato zakonec ob razvezi ne postane na podlagi zakona ponovno lastnik stvari, ki jo je med trajanjem zakonske zveze podaril, ampak ima do drugega zakonca terjatev za vračilo darila. To terjatev v pravdnem postopku uveljavlja z ustrezno dajatveno tožbo in ne s tožbo za ugotovitev lastninske pravice. V sodni praksi je ustaljeno stališče,1 da mora v primeru, če je darilo nepremičnina, darovalec od obdarjenca zahtevati izstavitev zemljiškoknjižne listine za povraten vpis njegove lastninske pravice v zemljiško knjigo. Ker tožnik z izvensodnim preklicem darilne pogodbe ni pridobil lastninske pravice na nepremičninah na izviren način, ampak le terjatev za vrnitev nepremičnin, tožbeni zahtevek za ugotovitev lastninske pravice na nepremičninah ni utemeljen. Toženka je v postopku na prvi stopnji opozorila, da tožba ni sklepčna, ker je tožnik s preklicem pridobil obligacijski zahtevek oziroma terjatev za vrnitev darila in nepremičnine niso samodejno prešle nazaj v njegovo last. Materialno procesno vodstvo sodišča glede pravilnega oblikovanja tožbenega zahtevka zato ni bilo potrebno.2

Navedbe strank v revizijskem postopku

11. Tožnik v reviziji trdi, da je s preklicem darilnih pogodb zopet pridobil lastninsko pravico na nepremičninah in ima zato vrnitveni zahtevek ter je pridobil izločitveno pravico, saj je nepremičnine pridobil na izviren način (na podlagi zakona) pred začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko. Z izjavo, naj se mu vrnejo darila, je izkoristil svojo oblikovalno pravico in pridobil lastninsko pravico na podlagi zakona. V podobnem primeru je višje sodišče odločilo, da je darilna pogodba s preklicem razvezana po samem zakonu.3 Tudi Vrhovno sodišče je v zadevi II Ips 286/2010 v 10. točki obrazložitve pojasnilo, da preklic darila učinkuje s prejemom preklica s strani obdarjenca in da je preklic pogodbe enostransko oblikovalno upravičenje darovalca, s katerim darovalec doseže razvezo darilne pogodbe in učinkuje ex tunc.

12. Toženka v odgovoru na revizijo navaja, da po enotnem stališču sodne prakse s preklicem darilne pogodbe na podlagi 84. člena ZZZDR darovalec pridobi zgolj obligacijski zahtevek do obdarjenca (kondikcijski zahtevek za vračilo darila). Podarjena stvar ne preide samodejno v last darovalca,4 saj za tak prenos ni pravne podlage v zakonu niti takšnega učinka ni mogoče ugotoviti z razlago 84. člena ZZZDR. Toženka pritrjuje tožnikovemu stališču, da je pravica preklicati darilo oblikovalna pravica, vendar pa nima vsebine, ki ji jo pripisuje tožnik. Z uresničitvijo oblikovalne pravice stvarnopravne posledice ne nastanejo. Preklic učinkuje zgolj na zavezovalni pravni posel (povzroči prenehanje darilne pogodbe), na razpolagalni pravni posel pa nima učinka. Obdarjenec mora na podlagi preklicane darilne pogodbe predmet z razpolagalnim pravnim poslom prenesti nazaj na darovalca. To pomeni, da s preklicem darilne pogodbe darovalec ne pridobi lastninske pravice na darovani stvari že na podlagi zakona. S preklicem nastane le terjatev darovalca od obdarjenca zahtevati, da mu darovano stvar vrne, torej obligacijski zahtevek. Če je darovalec že uveljavil svojo oblikovalno pravico in preklical darilno pogodbo, je dolžan sam zavarovati pravice, ki iz preklica izhajajo. Ni naloga prava, da stranke, ki svojih pravic (pravočasno) ne uresničijo, zavaruje ter jim omogoči sanacijo njihove opustitve. Povratni prenos lastninske pravice na podlagi preklicanih darilnih pogodb tudi ni v javnem interesu, ampak izključno v interesu darovalca. Zato ni bilo nikakršne potrebe za vzpostavitev ex lege prenosa lastninske pravice.

Odločitev Vrhovnega sodišča

13. Revizija ni utemeljena.

14. Vrhovno sodišče je revizijo dopustilo „glede vprašanja pravnih učinkov izjave razvezanega zakonca, naj se mu vrnejo darila (84. člen ZZZDR).“ Presoditi je torej treba učinke preklica darila oziroma izjave razvezanega zakonca za vrnitev darila na darilno pogodbo (obligacijske učinke) in njegove morebitne (neposredne) stvarnopravne učinke v povezavi z 22. členom Zakona o finančnem poslovanju podjetij, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Takoj uvodoma pa Vrhovno sodišče poudarja, da se darila vračajo samo na zahtevo razvezanega zakonca. Ta zahteva oziroma izjava je po svoji vsebini enaka preklicu darila, kot ga ureja Obligacijski zakonik (v nadaljevanju OZ), le razlog preklica je drug, namreč razveza zakonske zveze, ki je bila predhodno nagib za darilno pogodbo. Preklic je enostransko oblikovalno upravičenje darovalca, z uresničitvijo katerega doseže razvezo darilne pogodbe.5 Gre torej za odstopno pravico, s katero darovalec z enostransko izjavo volje povzroči prenehanje (razvezo) pogodbe. Zato je v izpodbijani sodbi pravilno pojasnjeno, da je napačno stališče sodišča prve stopnje, da je že s samo razvezo zakonske zveze pravni posel prenehal veljati in je tožeča stranka zopet pridobila lastninsko pravico na podarjenih nepremičninah ter ima vrnitveni zahtevek in izločitveno pravico na njih (21. točka obrazložitve sodbe prve stopnje).

O obligacijskih učinkih

15. Doslej povedano daje odgovor na to, kakšni so obligacijski učinki preklica darila oziroma izjave zakonca za vrnitev daril po 84. členu ZZZDR. Preklic/izjava povzroči razvezo (prenehanje) darilne pogodbe. Gre za darovalčev odstop od pogodbe,6 ki začne učinkovati, ko obdarjenec prejme preklic darovalca (smiselno 28. člen OZ). Po drugem in tretjem odstavku 84. člena ZZZDR je posledica izjave darovalca, da mora obdarjeni razvezani zakonec darila vrniti, in sicer v tistem stanju, v katerem so bila v trenutku, ko je nastal vzrok za razvezo, namesto odsvojenih daril pa se vrne vrednost ali stvar, prejeta zanje. Povedano drugače, učinek izjave je nastanek obdarjenčeve obveznosti iz naslova neupravičene obogatitve. Obdarjenec mora vrniti prejeto stvar ali pravico ali nadomestiti njeno vrednost. To in nič več je vsebina 10. točke obrazložitve sklepa v zadevi II Ips 286/2010, na katero se sklicuje tožnik v reviziji, le da je v njej obravnavan preklic darila, za kar pa je bilo že rečeno, da po vsebini ustreza izjavi razvezanega zakonca po 84. členu ZZZDR.

O stvarnopravnih učinkih

16. V obravnavani zadevi pa je odločilno, ali ima preklic darilne pogodbe oziroma izjava razvezanega zakonca za vrnitev darila morebiti tudi že neposredne stvarnopravne učinke. Konkretno vprašanje se je namreč izpostavilo v zvezi s stečajnim postopkom in v njem uveljavljeno izločitveno pravico tožnika. Po določilu 2. točke prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP je izločitvena pravica „pravica osebe, ki je s priposestvovanjem ali na drug izviren način pridobila lastninsko pravico na nepremičnini, pri kateri je kot lastnik vpisan insolventni dolžnik, od insolventnega dolžnika zahtevati, da prizna njeno lastninsko pravico na nepremičnini.“ Če je torej že s samim preklicem/izjavo tožnik pridobil na izviren način nazaj že tudi lastninsko pravico na podarjenih nepremičninah, mu v postopku osebnega stečaja toženke pripada tudi izločitvena pravica. Pogoj za izločitveno pravico po 2. točki prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP je namreč pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, pri kateri je kot lastnik vpisan insolventni dolžnik, „s priposestvovanjem ali na drug izviren način.“

17. Za pridobitev lastninske pravice mora obstajati pravni temelj, in sicer se jo pridobi na podlagi pravnega posla, dedovanja, zakona ali odločbe državnega organa (39. člen Stvarnopravnega zakonika, v nadaljevanju SPZ). Pri razvrščanju pridobitnih načinov teorija osrednji pomen pripisuje delitvi na izvorne (originalne ali originarne) in izvedene (derivativne) načine pridobitve. Izvorni načini pridobitve lastninske pravice so tisti, pri katerih se pridobitelj lastninske pravice ne opira na pravico svojega prednika in nastopi neodvisno od njegove volje. Izvorni načini so vse absolutne pridobitve lastninske pravice (ko gre za nastanek nove lastninske pravice) in tiste relativne pridobitve (ko se spreminja imetnik že obstoječe lastninske pravice), ki temeljijo na zakonu in so neodvisne od volje prejšnjega imetnika lastninske pravice oziroma lahko nastopijo celo proti njegovi volji. Pri izvedenih pridobitvah pa pridobitelj izvaja svojo pravico iz pravice svojega prednika. Značilnost izvedene pridobitve je, da se prehod lastninske pravice zgodi na podlagi soglasja oziroma vsaj pristanka prejšnjega lastnika kot pravnega prednika in novega lastnika kot pravnega naslednika.7 Med izvorne načine pridobitve lastninske pravice na nepremičninah sodijo priposestvovanje (ki ga SPZ določa kot edini način pridobitve lastninske pravice na nepremičninah po zakonu) ter pridobitve na podlagi odločbe pristojnega organa, med izvedene načine pa pridobitve lastninske pravice na podlagi pravnega posla in dedovanja.

18. Za pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom se zahteva veljaven pravni posel, iz katerega izhaja obveznost prenesti lastninsko pravico, ter izpolnitev drugih pogojev, ki jih določa zakon (40. člen SPZ). Za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini se zahteva vpis v zemljiško knjigo, vpis v zemljiško knjigo pa se opravi na podlagi listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo (49. člen SPZ). Darilna pogodba, na podlagi katere je toženka pridobila lastninsko pravico, je zavezovalni pravni posel obligacijskega prava, s katerim se darovalec zaveže neodplačno prenesti lastninsko ali drugo pravico ali na drugačen način v breme svojega premoženja obogatiti obdarjenca, obdarjenec pa izjavi, da se s tem strinja (533. člen OZ). Za pridobitev lastninske pravice na njeni podlagi morajo biti izpolnjeni še drugi pogoji, ki jih določa zakon, za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini torej še vpis v zemljiško knjigo (49. člen SPZ).

19. Za razliko od darilne pogodbe, ki je dvostranski posel, saj zahteva sodelovanje (izjavo volje) obeh pogodbenih strank, preklic darila učinkuje le na podlagi enostranske izjave darovalca, ki ima oblikovalne učinke, saj povzroči prenehanje darilne pogodbe. Oblikovalne pravice so pomembna skupina enostranskih (zavezovalni) pravnih poslov, to je poslov, ki povzročijo nastanek oziroma prenehanje pravnega razmerja (pravice oziroma obveznosti) že z izjavo volje ene od strank (subjektov) tega pravnega razmerja.8 Še vedno pa gre za izjavo obligacijskega prava, ki sama po sebi ne vzpostavlja lastninske pravice darovalca. Darovalcu zaradi prenehanja pravne podlage (pogodbe) daje pravico zahtevati vrnitev darila, obdarjenca pa zavezuje, da ga vrne; iz preklica tako izhaja samo zaveza obdarjenca, da opravi vse, da bo darovalec pridobil lastninsko pravico nazaj. Nepremičnino vrne tako, da dovoli, da se v zemljiški knjigi vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisa lastninske pravice. Če obdarjenec tega ne stori prostovoljno, mora darovalec vpis doseči s tožbo. Za vnovično vzpostavitev lastninske pravice darovalca na nepremičnini se poleg preklica darila torej zahteva tudi vpis v zemljiško knjigo, vpis v zemljiško knjigo pa se lahko opravi le na podlagi dokončanega razpolagalnega pravnega posla.

20. Pravilen je torej zaključek sodišča druge stopnje, da tožnik pred začetkom postopka osebnega stečaja zgolj s preklicem darila oziroma izjavo po 84. členu ZZZDR ni na izviren način pridobil lastninske pravice na nepremičninah, pri katerih je kot lastnica vpisana toženka. Zato tudi ni pridobil izločitvene pravice. S preklicem/izjavo je pridobil le obligacijski zahtevek za vrnitev darila (kondikcijski zahtevek).

21. Vrhovno sodišče je tako ugotovilo, da revizija ni utemeljena, saj niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena. Na podlagi 378. člena ZPP jo je zato zavrnilo.

22. O stroških revizijskega postopka je Vrhovno sodišče odločilo na podlagi prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. in 155. člena ZPP. Tožnik mora toženki povrniti stroške revizijskega postopka, ki jih sestavljajo stroški odgovora na revizijo, materialni stroški in DDV.

-------------------------------
1 VSL II Cp 3357/2012.
2 III Ips 35/2012.
3 VSL I Cp 442/2010.
4 II Ips 667/2009.
5 Bojan Podgoršek v Obligacijski zakonik s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2004, stran 485.
6 Prav tam.
7 Miha Juhart v Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, stran 240.
8 Nina Plavšak v Obligacijski zakonik s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2003, stran 155.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (1976) - ZZZDR - člen 84
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 28, 533
Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 39, 40
Datum zadnje spremembe:
11.01.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM0NTMx