<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Upravni oddelek

VSRS Sklep I Up 164/2019
ECLI:SI:VSRS:2019:I.UP.164.2019

Evidenčna številka:VS00029035
Datum odločbe:13.11.2019
Opravilna številka II.stopnje:UPRS Sklep I U 2230/2018
Datum odločbe II.stopnje:24.07.2019
Senat:Peter Golob (preds.), Brigita Domjan Pavlin (poroč.), dr. Erik Kerševan
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
Institut:pritožba zoper sklep o zavrženju revizije - mednarodna zaščita - novo pooblastilo za revizijo - posebno pooblastilo - generalno pooblastilo - pooblaščenec - ministrstvo - delovne izkušnje - zastopanje - ugoditev pritožbi

Jedro

Novo pooblastilo je tisto pooblastilo, ki izvira iz časa, ko je stranki nastala pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva, to je po pravnomočnosti izpodbijane odločitve.

Zakon ne zahteva, da je v pooblastilu izrecno navedena tudi opravilna številka sodbe, zoper katero se revizija vlaga, oziroma opravilna številka sklepa, s katerim je bila revizija dopuščena.

ZMZ-1, ureja sodno varstvo ter s tem povezan postopek s tožbo pred Upravnim sodiščem, revizija pa je izredno pravno sredstvo, ki ni urejeno v ZMZ-1, ampak jo urejata ZUS-1, predvsem pa ZPP. In iz obeh predpisov jasno izhaja, da se lahko revizijo vloži samo po osebi, ki ima opravljen PDI. Stališče, da bi moral imeti pooblaščenec ministrstva za vložitev revizije poleg PDI še pet let delovnih izkušenj na področju mednarodne zaščite, torej ni pravilno.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije I U 2230/2018-11 z dne 24. 7. 2019 se razveljavi in zadeva vrne sodišču, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 374. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v povezavi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo revizijo kot nedovoljeno, ker pooblaščenka tožene stranke, ki je vložila revizijo, ni priložila novega pooblastila za vložitev revizije (drugi odstavek 95. člena ZPP).

2. Tožena stranka (v nadaljevanju pritožnica) je zoper navedeni sklep vložila pritožbo. Uvodoma poudarja, da pooblastilo, ki ga je priložila reviziji, je novo, saj je iz časa, ko ji je že nastala pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva (sodba je postala pravnomočna 9. 11. 2018, pooblastilo pa je bilo izdano 14. 1. 2019). Iz pooblastila tudi nedvoumno izhaja, da je dano tudi za vložitev izrednih pravnih sredstev. Praksa na tem področju, kot jo želi predstaviti sodišče prve stopnje, še zdaleč ni enotna. Ne strinja se tudi s stališčem sodišča prve stopnje, da lahko tožena stranka vloži revizijo in predhodno predlog za dopustnost revizije tudi po zastopniku, ki nima pravniškega državnega izpita (v nadaljevanju PDI), ima pa pet let delovnih izkušenj na področju mednarodne zaščite oziroma ni prepričana v pravilnost tega stališča. Iz razlogov sodišča prve stopnje je mogoče celo razumeti, da mora tudi oseba, ki zastopa Ministrstvo in ima opravljen PDI, izkazati, da ima tudi pet let delovnih izkušenj na področju mednarodne zaščite. Opozarja tudi na pravni pouk izpodbijanega sklepa (da se lahko pritožbo vloži le po osebi, ki je opravila PDI ali po svetovalcu za begunce), ki je v neskladju s stališčem sodišča prve stopnje, ki ga zagovarja v izpodbijanem sklepu. Ne strinja se niti s stališčem sodišča, da gre za nujno zadevo iz 83. člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS), v kateri tečejo roki za pritožbo in drugi roki tudi v času sodnih počitnic, saj meni, da v drugem odstavku 83. člena ZS ni najti primera, ki bi ustrezal postopkom po Zakonu o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju ZMZ-1). Vrhovnemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi oziroma podrejeno, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. V odgovoru uvodoma poudarja, da se ji zdi nedopustno, da do te faze postopka še ni bila obveščena o postopku pred Vrhovnim sodiščem, ni ji bil s tem v zvezi vročen predlog za dopustitev revizije tožene stranke, niti odločitev Vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije (sklep X DoR 306/2018-3 z dne 3. 7. 2019), niti revizija. Sicer pa navaja, da se v praksi zelo pogosto zgodi, da so pravni pouki napačni, pritožnica pa v zvezi s tem niti ne zatrjuje, da bi ji bila kršena kakšna pravica. Predvsem pa je bistveno v obravnavani zadevi, kdaj je pritožnici nastala pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva oziroma revizije. Meni namreč, da je ta pravica nastala šele po vročitvi sklepa o dopustitvi revizije in ne z dnem pravnomočnosti izpodbijane sodbe. Glede na spremenjeni sistem revizije, ki je po novem zgolj dopuščena, je to logično, saj stranka pridobi pravico vložiti revizijo šele takrat, ko je vročena odločitev Vrhovnega sodišča v zvezi s tem. Pogoji iz drugega odstavka 95. člena ZPP glede novega pooblastila torej ne veljajo samo za vložitev predloga za dopustitev revizije, ampak tudi za vložitev revizije. Glede samega pooblastila pa meni, da gre za splošno pooblastilo iz prvega odstavka 95. člena ZPP, saj iz njega nikakor ne izhaja, da je bila pooblaščenka izrecno pooblaščena za vložitev revizije v zvezi s sklepom Vrhovnega sodišča X DoR 306/2018-3 z dne 3. 7. 2019, saj to v pooblastilu ni nikjer navedeno. Vrhovnemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V skladu z določbo prvega odstavka 22. člena ZUS-1 se v upravnem sporu uporabljajo določbe ZPP, če ta zakon ne določa drugače. Navedena določba ZUS-1 je bila s to vsebino določena v 122. členu ZPP-E, pri čemer je bil med drugim s spremembo ZPP-E črtan tudi dotedanji 83. člen ZUS-1, ki je urejal pogoje za vložitev revizije v upravnem sporu. Izpodbijana odločitev tako temelji na določbi 374. člena ZPP v zvezi s 95. členom ZPP, po kateri mora biti reviziji priloženo novo pooblastilo. Ker naj pritožnica ne bi reviziji priložila novega pooblastila in ker se v postopku z revizijo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev (383. člen v zvezi s 336. členom ZPP), je sodišče prve stopnje revizijo zavrglo na podlagi pooblastila iz prvega odstavka 374. člena ZPP.

6. Pritožnica nasprotuje stališču, da reviziji ni priložila novega pooblastila. Opozarja na stališča Vrhovnega sodišča, da je novo pooblastilo tisto pooblastilo, ki izvira iz časa, ko je stranki nastala pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva, to je po pravnomočnosti izpodbijane odločitve (tako npr. v zadevah II DoR 442/2018 in II Ips 360/2017). Poudarja, da pooblastilo, ki ga je predložila reviziji, je novo, saj je sodba postala pravnomočna 9. 11. 2018, pooblastilo pa je bilo izdano 14. 1. 2019, torej nedvomno gre za novo pooblastilo. O tem, da mora biti pooblastilo "posebno," kakor navaja sodišče, pa ni nobenih zakonskih določb. Iz samega pooblastila, ki ga je priložila, pa nedvoumno izhaja, da je dano tudi za vložitev izrednih pravnih sredstev.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča so pritožbeni ugovori v zvezi z vprašanjem, ali gre za novo pooblastilo, utemeljeni. Iz pooblastila nedvomno izhaja, da je bilo dano dne 14. 1. 2019. Pooblaščenka pritožnice je to pooblastilo, skupaj s potrdilom o opravljenem PDI, priložila reviziji zoper sodbo, ki je bila izdana (in pravnomočna) 9. 11. 2018, torej gre za (časovno) novo pooblastilo, ki ga je tožena stranka dala pooblaščenki po tem, ko ji je že nastala pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva.

8. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu sicer navaja tudi, da sporno pooblastilo ni posebno, ker ne vsebuje izjave volje pooblastitelja za vložitev revizije kot izrednega pravnega sredstva v konkretni zadevi. V zvezi s tem je pritrditi pritožbenim ugovorom, da je v pooblastilu izrecno navedeno, da velja tudi za izredna pravna sredstva v upravnih sporih z delovnega področja Direktorata za upravne notranje zadeve, migracije in naturalizacijo. S tem torej presega obseg dejanj, za katera se pooblaščenca pooblašča, kot so določena v 1. točki prvega odstavka 95. člena ZPP. Slednji namreč določa obseg dejanj, ki jih lahko na podlagi splošnega pooblastila opravi odvetnik in sicer sme odvetnik na podlagi takega pooblastila opravljati vsa pravdna dejanja, zlasti pa vložiti tožbo, jo umakniti, pripoznati pritožbeni zahtevek ali se mu odpovedati, skleniti sodno poravnavo, vložiti redno pravno sredstvo, se mu odpovedati ali ga umakniti ter predlagati začasne odredbe. V 96. členu ZPP je urejena tudi situacija, kadar stranka v pooblastilu ni natančneje določila pravice pooblaščenca, ki ni odvetnik. V obravnavani zadevi pa je stranka natančno določila pravice pooblaščenke, ki ni odvetnica, in v pooblastilu natančno navedla obseg pravdnih dejanj, za katere jo pooblašča. Čeprav vsebina kaže na splošnost pooblastila (vzorec), pa ne gre za t.i. generalno pooblastilo, ki bi bilo deponirano pri sodišču (ki ne zadošča za vložitev izrednih pravnih sredstev), pač pa za (novo) pooblastilo, ki je bilo izdano v konkretni zadevi (torej posebno), časovno po pravnomočnosti izpodbijane sodbe, zakon pa ne zahteva, da je v pooblastilu izrecno navedena tudi opravilna številka sodbe, zoper katero se revizija vlaga, oziroma opravilna številka sklepa, s katerim je bila revizija dopuščena. Volja stranke (pooblastitelja), da pooblašča konkretno osebo za v pooblastilu našteta dejanja pa je jasna.

9. Vrhovno sodišče se ne strinja s stališčem odgovora na pritožbo, da pravica do vložitve revizije nastane šele po vročitvi sklepa o dopustitvi revizije in da mora novo pooblastilo izhajati iz časa po prejemu sklepa o dopustitvi revizije. ZPP namreč revizijo obravnava kot enoten inštitut in (istemu) pooblaščencu, v primeru, ko Vrhovno sodišče s sklepom dopusti revizijo, ob vložitvi revizije pri sodišču prve stopnje niti ni potrebno predložiti novega pooblastila1.

10. Vrhovno sodišče se tudi strinja s pritožnico, da je stališče sodišča prve stopnje, kot je zapisano v 10. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, nejasno. Sodišče je namreč zapisalo, da tudi, če pooblaščenka morebiti ima pet let delovnih izkušenj na področju mednarodne zaščite – poleg tega, da ima opravljen PDI – bi morala predložiti novo pooblastilo za vložitev revizije. Peti odstavek 71. člena ZMZ-1 določa, da v postopkih sodnega varstva po tem zakonu (torej ZMZ-1) lahko ministrstvo zastopa javni uslužbenec, ki nima opravljenega pravniškega državnega izpita, pod pogojem, da ima vsaj pet let delovnih izkušenj na področju mednarodne zaščite in ga za zastopanje pooblasti minister. Ta zakon, torej ZMZ-1, ureja sodno varstvo ter s tem povezan postopek s tožbo pred Upravnim sodiščem, revizija pa je izredno pravno sredstvo, ki ni urejeno v ZMZ-1, ampak jo urejata ZUS-1, predvsem pa ZPP. In iz obeh predpisov jasno izhaja, da se lahko revizijo vloži samo po osebi, ki ima opravljen PDI (drugi odstavek 22. člena ZUS-1 in tretji odstavek 86. člena ZPP). Stališče, da bi moral imeti pooblaščenec ministrstva za vložitev revizije poleg PDI še pet let delovnih izkušenj na področju mednarodne zaščite, torej ni pravilno. Prav tako ne, da bi lahko pooblaščenec ministrstva opravljal dejanja v revizijskem postopku zgolj na podlagi izkazanih petih let ustreznih delovnih izkušenj.

11. Pritožnica v pritožbi opozarja tudi na stališče sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da gre za nujno zadevo iz drugega odstavka 83. člena Zakona o sodiščih ter meni, da v tej določbi zakona ni najti primera, ki bi ustrezal postopkom po ZMZ-1 (z izjemo inštituta omejitve gibanja, ki ga je s široko interpretacijo in tudi po samem smislu mogoče umestiti v te izjeme). V zvezi s tem Vrhovno sodišče poudarja, da revizija v navedenih zadevah ni nujen postopek, to bi namreč moralo biti v zakonu izrecno določeno.

12. V zvezi z ugovorom tožeče stranke v odgovoru na pritožbo glede seznanjenosti s potekom postopka pa Vrhovno sodišče zgolj pojasnjuje, da je formalna zahteva, da revident dopuščeni reviziji priloži predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi, sredstvo za zagotavljanje varstva procesnih pravic nasprotne stranke, ki s prejemom revizije (s prilogami) v odgovor izve, da je bila revizija dopuščena. V nasprotnem primeru bi ji namreč bila odvzeta možnost, da se seznani s pravnimi vprašanji, glede katerih je bila revizija dopuščena, da preveri, ali je Vrhovno sodišče revizijo dopustilo glede v predlogu navedenih pravnih vprašanj, da preveri, ali je revident vložil revizijo prav glede vprašanj, zaradi katerih je bila dopuščena, in da o vsem tem poda ustrezne navedbe v odgovoru na revizijo2.

13. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbi na podlagi 77. člena ZUS-1 ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo, ker je ugotovilo, da je podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu, ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

-------------------------------
1 Tako med drugim tudi sklepi Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 176/2019 z dne 10. 4. 2019, II Cp 3249/2011 z dne 14. 5. 2012, I Cpg 450/2011 z dne 10. 5. 2011 in I Cp 3667/2010 z dne 4. 2. 2011.
2 Tako Vrhovno sodišče tudi npr. v sklepu I Up 103/2019 z dne 9. 10. 2019.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 95, 95/2, 96, 108, 374,
Zakon o mednarodni zaščiti (2017) - ZMZ-1 - člen 71, 71/5
Datum zadnje spremembe:
26.12.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM0MDUw