Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 7075cT0lMjBpJTIwaXBzJTIwMzY4OTMtMjAxMCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWRhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0y
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sodba I Up 13/2020Vrhovno sodiščeUpravni oddelek15.04.2020mednarodna zaščita - prošnja za priznanje mednarodne zaščite - pogoji za mednarodno zaščito - preganjanje zaradi vere - sprememba veroizpovedi - prosilec iz Irana - zaslišanje prosilca - verodostojnost prosilca - nestrinjanje z dokazno oceno - zavrnitev pritožbePriznanje mednarodne zaščite ne more temeljiti le na tako ustvarjenih okoliščinah, povzročenih z dejavnostmi prosilca od odhoda iz izvorne države, saj bi to pomenilo zlorabo sistema mednarodne zaščite oziroma uporabo v nasprotju z njegovim namenom, da zavaruje prosilce, ki za to izkažejo pristno (dejansko) in ne zgolj navidezno potrebo. Kršitev 8. člena ZPP je podana (le), kadar dokazna ocena ni v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene, torej takrat, ko ni vestna, skrbna ter analitično sintetična (kadar sodišče ne oceni vseh dokazov posebej, nato pa še vse dokaze skupaj), ne pa tudi, kadar naj bi bila vsebinsko neprepričljiva (ker je v nasprotju z nenapisanimi, neformalnimi dokaznimi pravili). Narava stvari v obravnavanem primeru bi dopuščala odločanje sodišča o pravici sami, vendar pa tožnik tega v tožbi ni predlagal; glede na to, da se tožbeni predlog glasi samo na odpravo izpodbijane odločbe, bi z odločanjem v sporu polne jurisdikcije sodišče...
VSRS Sklep III Ips 18/2019Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek10.03.2020odškodninska odgovornost poslovodje - odgovornost poslovodje družbe z omejeno odgovornostjo - sklenitev posla - načelo svobode urejanja obligacijskih razmerij - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - povrnitev premoženjske škode - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nova dejstva in novi dokazi v pritožbenem postopku - pritožbena novota - dopuščena revizijaOkoliščine, ki jih je upoštevalo sodišče prve stopnje in se nanašajo na naravo posla in blaga, ki ga je tožeča stranka dobavljala pogodbeni partnerici (potrebna hitrost odločanja, nevarnost izgube posla), sicer govorijo v prid stališču, da v takšnih okoliščinah poslovodni organ ne more vsakokratno pridobivati poglobljenih analiz finančno ekonomskega položaja poslovnega partnerja. Vendar predpisana skrbnost dobrega gospodarstvenika terja drugačen pristop takrat, ko je poslovodni organ seznanjen z okoliščinami, ki kažejo na izrazito povečanje tveganja glede kasnejše izpolnitve pogodbenega partnerja. V takšnih okoliščinah bi bilo mogoče opredeliti ravnanje poslovodnega organa, ki je z odobritvijo nove dobave blaga poslovnemu partnerju izpostavil gospodarsko družbo povečanemu tveganju, kot ravnanje s potrebno skrbnostjo le pod predpostavko, da je zagotovljeno ustrezno zavarovanje izpolnitve pogodbenega partnerja ali da bi bile izkazane druge koristi gospodarski...
VSRS Sklep III Ips 59/2018-6Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek10.03.2020sklep o stroških postopka - zahteva za varstvo zakonitosti vložena zoper sklep o odmeri stroškov - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - stranski intervenient - povračilo stroškov - priznani stroški - stroški potrebni za pravdo - presoja koristnosti - stroški odvetniškega zastopanja - nagrada za postopek z rednimi pravnimi sredstvi - odgovor na pritožboV okviru povračila stroškov ZPP stranki, ki v pravdi ne uspe, nalaga povračilo stroškov nasprotni stranki in tudi njenemu intervenientu. Pravica do povračila stroškov se nanaša samo na potrebne oziroma za pravdo koristne stroške. V teoriji je sprejeto stališče, da se upravičenost intervenienta do povračila stroškov presoja samostojno, zaradi česar se mu stroški ne priznajo, čeprav je glavna stranka v pravdi v celoti uspela, če je bilo njegovo sodelovanje odveč in ni koristilo pri zbiranju procesnega gradiva. Stroškovnega sklepa sodišča druge stopnje ni mogoče preizkusiti, saj iz obrazložitve ni razvidna ustrezna presoja koristnosti priglašenih stroškov intervenienta za pravdo.
VSRS Sodba III Ips 67/2018-4Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek10.03.2020neposlovna odškodninska obveznost - zastaranje odškodninske terjatve - zastaralni rok - začetek teka zastaralnega roka - odškodninska terjatev zaradi korupcije - neunovčenje bančne garancije - vzpostavitev razmerja med podizvajalcem in naročnikomTudi če bi se razmerje med tožnico kot podizvajalko in toženko kot naročnico vzpostavilo na dan, ko je tožnica na toženko naslovila zadnji zahtevek za plačilo na podlagi 631. člena OZ, je pred vložitvijo predloga za izvršbo, iz katerega izvira ta spor, triletni zastaralni rok že potekel. Že ob naslovitvi poziva je namreč tožnica vedela za škodo in za tistega, ki jo je povzročil. Neutemeljene so navedbe, da naj bi tožnica šele tekom tega postopka izvedela za datume zapadlosti bančnih garancij in dejstvo, da jih toženka ne more več unovčiti ter poplačati tožnice, kar naj bi predstavljalo trenutek nastanka škode. Iz pozivov tožnice toženki, naj unovči bančne garancije, zanesljivo izhaja, da je tožnica za obstoj bančnih garancij vedela. Če pa ji določeni podatki v zvezi s temi garancijami (datum zapadlosti) niso bili znani, bi lahko pri toženki opravila konkretne poizvedbe. Za utemeljitev daljšega zastaralnega roka po 354. členu OZ zgolj tožničine...
VSRS Sodba III Ips 56/2019Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek10.03.2020lastne delnice - pridobivanje lastnih delnic - finančna pomoč - fiktivni posli - ničnost pogodbe - uveljavljanje ničnostiPo zakonskem besedilu je ničen pravni posel, s katerim (delniška) družba daje finančno pomoč pri pridobivanju delnic, ne pa tudi pravni posel, ki je podlaga za pridobitev delnic. Smisel take zakonske ureditve je v varstvu delniške družbe oziroma njenega kapitala in ne v varstvu odsvojitelja ali pridobitelja delnic. Delniški družbi ni treba in tudi ne sme izpolniti zaveze iz pravnega posla, ki omogoča finančno pomoč pri pridobivanju njenih delnic. Če kljub temu izpolni svojo zavezo iz pravnega posla, ima na voljo (kondikcijske) zahtevke, s katerimi doseže vrnitev izpolnjenega (predujma, posojila) po določbah 87. člena OZ. Pridobitelj delnic, ki od delniške družbe prejme finančno pomoč, ostane lastnik delnic, ker prepoved finančne pomoči ne sega na pravni posel med odsvojiteljem in pridobiteljem delnic. Tožeča stranka je prejela posojilo za pridobitev delnic od njenega odsvojitelja (tretje toženke) in ne od delniške družbe (prve toženke). Lastnik delnic, ki...
VSRS Sodba III Ips 53/2019Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek10.03.2020družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - odškodninska odgovornost poslovodje - skrbnost dobrega in vestnega gospodarstvenika - pravilo podjetniške presoje (business judgement rule) - povrnitev škode - dopuščena revizijaNobenega dvoma ni, da so vsakodnevne poslovne odločitve po svoji naravi rizične. Pogosto se zgodi, da mora poslovodja odločitev sprejeti hitro, praktično v istem trenutku, ko dobi na mizo ponudbo. Poslovodje se tako znajdejo v položaju "vzemi ali pusti", prostora za pogajanja o ceni, rokih itd. ni. V teh primerih poslovodje gotovo prevzamejo nase večje tveganje za poslovni uspeh kot v primerih, ko imajo čas opraviti natančne analize predvidenega posla in finančnega položaja sopogodbenika, se imajo možnost pogajati o pogojih sklenitve posla. Poslovodjem, ki morajo poslovno odločitev sprejeti hitro, praviloma ni mogoče utemeljeno očitati, da bi za zadostitev standardu ravnanja s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika morali pred sklenitvijo posla opraviti natančne analize finančnega položaja sopogodbenika. Slednje pa gotovo ne more veljati za toženca.
VSRS Sodba I Ips 61321/2011Vrhovno sodiščeKazenski oddelek05.03.2020relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev pravice do obrambe - izvedenstvo - izvedensko mnenje - ustno zaslišanje izvedenca - pripombe na izvedensko mnenje - strokovni pomočnik - soočenje izvedencevPravica obdolženca je, da se izjavi o vsem dokaznem gradivu, še posebej če je izvedensko mnenje zanj obremenilno, da se izjavi tako o izvedenskih mnenjih in da seveda z nasprotnimi argumenti tudi s strokovnim pomočnikom, to je strokovnjakom, izpodbija pravilnost in logičnost ter strokovnost mnenja odrejenega izvedenca oziroma odrejenih izvedencev. Čeprav je strokovnjak, ki ga angažira stranka, strankin pomočnik, ki stranki s svojim strokovnim znanjem in izkušnjami pomaga pri uveljavljanju pravic, pa zagovornica utemeljeno uveljavlja, da je bila kršena obramba obsojenke, ker sodišče obeh strokovnjakinj ni neposredno zaslišalo, saj je njuno strokovno mnenje bilo za obrambo ključno in razbremenilni dokaz, zato samo pisna izmenjava mnenj med izvedenci in obema strokovnjakinjama, ne da bi sodišče na glavni obravnavi dalo obrambi možnost, da strokovnjakinji tudi neposredno zasliši, pomeni kršitev obsojenkine pravice do obrambe.
VSRS Sodba I Ips 45947/2015Vrhovno sodiščeKazenski oddelek05.03.2020kršitev kazenskega zakona - poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - preslepitev - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - obljuba plačila - neizpolnitev pogodbenih obveznosti - pravna oseba - odgovornost pravne osebe - prispevek pravne osebe h kaznivemu dejanjuPreslepitev je opisana v zagotovitvi, da bo oškodovancu, v primeru, če glavni izvajalec del ne bo sposoben plačati, opravljeno delo plačano na podlagi cesijske pogodbe, kar je pri oškodovancu sprožilo odločitev, da bo dela opravil. Opisano je torej obsojenčevo zatrjevanje po izraženih pomislekih oškodovanca, ali bo plačilo od družbe G., d. o. o., prejel in utrditev prepričanja pri oškodovancu z zatrjevanjem, da bo posel plačan na podlagi cesijske pogodbe, čeprav namena plačati že od vsega začetka ni bilo, kar pomeni preslepitev oškodovanca in je ta zakonski znak kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena KZ-1 v opisu dejanja dovolj konkretiziran. Opis dejanja za pravno osebo se sklicuje na opis dejanja za obsojenega, na dejanje, opisano pod točko 1. Kadar gre za razmerje, da je storilec kaznivega dejanja direktor gospodarske družbe, torej vodstvena oseba in že iz opisa dejanja vodstvene osebe izhajajo znaki kaznivega dejanja in da je bila...
VSRS Sklep I Ips 47234/2018Vrhovno sodiščeKazenski oddelek05.03.2020jezik v postopku - vročanje sodnih odločb - vročitev sodbe - izrek in razglasitev sodbe - prevod sodbe v tuj jezik - pravica do uporabe lastnega jezika - pravica do pritožbeUtemeljene so vložnikove navedbe, da vročitev prvostopenjske sodbe ni bila pravilno opravljena. Iz podatkov spisa izhaja, da obsojenka, ki je državljanka Republike Srbije, kjer tudi živi, ne razume in ne govori slovenskega jezika. Izročitve pisnega odpravka sodbe v slovenskem jeziku zato ni mogoče šteti kot pravilnega načina vročitve sodbe. Prav tako ni mogoče šteti, da je bila vročitev sodbe pravilno opravljena s tem, ko je bila obsojenki sodba takoj po razglasitvi ustno prevedena v srbski jezik. Obsojenkini izjavi, da se odpoveduje pravici do pisnega prevoda sodbe pa glede na določbo tretjega odstavka 8. člena ZKP ni mogoče pripisati pravno upoštevnih učinkov.
VSRS Sodba XI Ips 62087/2019Vrhovno sodiščeKazenski oddelek05.03.2020izročitev - ekstradicijski pripor - prevod listin v slovenski jezikRepublika Slovenija v obravnavani zadevi od države prosilke ni zahtevala predložitve listin v slovenskem jeziku, zato je lahko Švicarska konfederacija skladno z določbo 23. člena Eevropske konvencije o izročitvi dokumentacijo predložila bodisi v svojem jeziku bodisi v jeziku zaprošene države.
VSRS Sodba I Ips 19809/2016Vrhovno sodiščeKazenski oddelek05.03.2020kaznivo dejanje odvzema mladoletne osebe - oškodovanec - zakonski znaki kaznivega dejanja - zlonamernost - izvršljiva odločba - začasna odredba - največja korist otroka - izključitev protipravnosti - vročitev odločbe - izključitev javnosti - predlog za izločitev sodnika - zavrženje predloga - pravica do obrambe - zavrnitev dokaznih predlogov - zakonitost dokazov - primernost kazenske sankcije - sorazmernost - enakost pred zakonom - pravica do naravnega sodnika - pravica do poštenega sojenjaS tem, ko je zlonamerno onemogočala izvršitev izvršljivih začasnih odredb o stikih med mladoletnima otrokoma in njunim očetom, je obsojenka prvenstveno prekršila osebnostne pravice svojih otrok do stikov z drugim staršem, saj so stiki predvsem otrokova pravica. Hkrati pa je z očitanim ravnanjem posegla tudi v osebnostne pravice svojega bivšega moža, saj spada pravica do stikov s svojim otrokom pod okrilje pravice do družinskega življenja, ki jo ščitita tako Ustava RS (53. in 54. člen) kot tudi EKČP (8. člen). Datum nastopa izvršljivosti odločbe ni zakonski znak kaznivega dejanja, zato ni treba, da bi bil naveden v opisu dejanja. Ker lahko izvršljivost v določenih primerih nastopi tudi pred pravnomočnostjo, če pravno sredstvo ne zadrži izvršitve (konkretno pri začasnih odredbah to določa četrti odstavek 19. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju: ZIZ), je treba šteti, da je zakonski znak kaznivega dejanja po prvem odstavku 190. člena KZ-1...
VSRS Sodba I Ips 21931/2014Vrhovno sodiščeKazenski oddelek27.02.2020pravica do sodnega varstva - pravica do nepristranskega sojenja - dvom v nepristanskost - videz nepristranskosti - prekluzija - kaznivo dejanje nasilja v družini - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija navedbNe glede na časovno omejenost uveljavljanja pravice do nepristranskega sojenja po Zakonu o kazenskem postopku stranka s svojimi navedbami v pritožbi in zahtevi za varstvo zakonitosti, da so podane okoliščine, ki vzbujajo upravičen dvom, da sodnik ali sodišče ni bilo nepristransko, ne more biti prekludirana, če je za okoliščine, ki se nanašajo na morebitno nepristranskost sodišča ali posameznega sodnika, ki je sodil v zadevi, izvedela šele potem, ko je prejela sodbo. Dejstvo, da je oškodovanec določen čas reševal zadeve iz pristojnosti okrajnega sodišča, ki ima sedež v isti stavbi kot pristojno sodišče, samo po sebi ne pomeni, da so bili običajni kolegialni odnosi preseženi. Da bi temu bilo tako, iz podatkov spisa in navedb vložnika v zahtevi ne izhaja. To ni izkazano niti za sodnika, ki sta v obravnavani zadevi odločala, še manj pa za vse sodnike pristojnega sodišča. Pri tem je na vložniku zahteve, da ustrezno substancira konkretne okoliščine, s katerimi...
VSRS Sodba I Ips 49300/2015Vrhovno sodiščeKazenski oddelek27.02.2020preklic pogojne obsodbe - posebni pogoj - podaljšanje roka za izpolnitev - postopek osebnega stečaja - objektivna nezmožnost izpolnitve posebnega pogoja - pravica do osebnega dostojanstva in varnostiSodišče prve stopnje je s tem, ko je obsojencu kljub ugotovitvi, da je zoper njega začet postopek osebnega stečaja, ki mu objektivno onemogoča izpolnitev naloženih obveznosti iz pogojne obsodbe, podaljšalo rok za izpolnitev obveznosti iz pogojne obsodbe, poseglo v obsojenčevo ustavno pravico do osebnega dostojanstva iz 34. člena Ustave RS in s tem kršilo 61. člen KZ-1. Diskrecijsko pravico iz kazenskega zakona bi moralo namreč v okoliščinah konkretne zadeve uporabiti na način, da s sprejeto odločitvijo ne bi kršilo obsojenčevih ustavno zagotovljenih človekovih pravic in svoboščin.
VSRS Sklep I Upr 1/2020Vrhovno sodiščeUpravni oddelek26.02.2020posredovanje osebnih podatkov upniku - banka kot zavezanec za dajanje podatkov - spor o pristojnosti - spor o pristojnosti med Okrožnim sodiščem in upravnim sodiščem - ni upravni spor - gospodarski sporTožena stranka kot banka ne izdaja upravnih aktov, zato tudi o posredovanju zahtevanih podatkov ne odloča z upravnim aktom. V konkretnem primeru ne gre za spor po 2. oziroma 4. členu ZUS-1, za katerega bi bilo pristojno Upravno sodišče Republike Slovenije kot specializirano sodišče za upravne spore. Pristojnost Upravnega sodišča s 34. členom ZVOP-1 ni določena za uveljavljanje obveznosti posredovanja podatkov, čeprav je taka obveznost določena tudi s tem zakonom. Člen 34 namreč zagotavlja sodno varstvo v upravnem sporu le posamezniku, ki ugotovi, da so kršene njegove pravice, določene s tem zakonom. Ker tudi ZVOP-1 ne določa pristojnosti Upravnega sodišča kot specializiranega sodišča za odločanje o tožbenem zahtevku, je na podlagi 1. člena ZPP za odločanje o njem lahko pristojno le sodišče splošne pristojnosti.
VSRS Sklep I Up 7/2020Vrhovno sodiščeUpravni oddelek26.02.2020začasna odredba - gradnja daljnovoda - inšpekcijski ukrep odstranitve objekta - odložitvena začasna odredba - kršitev kontradiktornosti - odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih - izkazana težko popravljiva škoda - ugoditev pritožbiUtemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje ugotavljalo dejstva in izvajalo dokaze po uradni dolžnosti, nadalje da je odločitev oprlo na dejstva, ki jih ni zatrjevala nobena od strank postopka, pri tem pa razloge za odločitev le pavšalno obrazložilo in s tem kršilo 8. in 14. točko 339. člena ZPP v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 75. člena ZUS-1. Pritožnik je izkazal škodo, ki presega to, kar po naravi stvari spremlja izvršitev naloženega ukrepa. Taka škoda po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča šteje za težko popravljivo škodo v inšpekcijskih zadevah.
VSRS Sklep X Ips 20/2019Vrhovno sodiščeUpravni oddelek26.02.2020dopuščena revizija - carina - naknadno preverjanje uvozne carinske deklaracije - naknadni obračun carinskih dajatev - protidampinška dajatev - poreklo blaga - deklarirano poreklo blaga - Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) - poročilo OLAF - dokazni predlog - postavitev izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga - kriteriji za zavrnitev dokaznih predlogov - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - absolutna bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - ugoditev revizijiSodišče mora izvesti predlagani dokaz z ustreznim izvedencem za potrditev navedb, s katerimi revident z vidika metalurške stroke (za kar sami vzorci niso potrebni) nasprotuje ugotovitvam OLAF, na katerih temelji izpodbijana odločitev, razen če za zavrnitev tega dokaznega predloga ne obstajajo ustavno dopustni razlogi.
VSRS Sklep VIII Ips 70/2019Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek25.02.2020odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - individualni odpust - presežni delavci - kriterijiDelodajalec v primeru individualnih odpustov ni dolžan uporabiti kriterijev, razen, če je s kolektivno pogodbo to izrecno določeno ali pa če sam oblikuje kriterije, ki jih bo uporabil pri izbiri. Zakon ne določa, da mora delodajalec kriterije objaviti. Edina zahteva v tem primeru je - oblikovala pa jo je sodna praksa - da morajo biti kriteriji, ki jih uporabi, primerni, torej ne nedoločni ali taki, da jih ne bi bilo mogoče vrednotiti ter objektivni in uporabljeni enako za vse delavce, ki se jih primerja med sabo. Kriterij "strokovna izobrazba delavca oziroma usposobljenost za delo in potrebna dodatna znanja in zmožnosti" ne zajema samo strokovne izobrazbe (zato je zmotno stališče, da bi že samo ta kriterij zadoščal za izbiro), pač pa tudi usposobljenost za delo in potrebna dodatna znanja. Toženka ni ravnala nezakonito, ker je ta kriterij razdelila na tri "podkriterije". Obe sodišči sta spregledali, da kriterij ne zajema le strokovne izobrazbe in da ocena ključnih opravil...
VSRS Sodba I Ips 53725/2012Vrhovno sodiščeKazenski oddelek20.02.2020kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - kolektivno kaznivo dejanje - zastaranje - pravna kvalifikacija - konkretiziranost opisa kaznivega dejanja - zakonski znaki - plača - krivda - kaznivo dejanje poslovne goljufije - goljufiv namen - overitev lažne vsebine - pravica do obrambe - pravica do uporabe svojega jezika - dokazna listina v tujem jeziku - protispisnost - obrazloženost sodbe sodišča druge stopnje - kaznivo dejanje oškodovanja upnikov - namen oškodovanja - višina terjatve upnika - medsebojno nasprotje v razlogih sodbe - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - ni razlogov o odločilnih dejstvihZakonski znak kaznivega dejanja poslovne goljufije je preslepitev drugega. To pomeni, da mora biti konkretiziran pogodbeni partner, na katerega je preslepitev učinkovala. V velikih pravnih osebah pa ni nujno, da storilec preslepi točno določeno osebo, ki ima vpliv na sprejemanje odločitev. V pravnih osebah s hierarhično urejenim sistemom odločanja, kot so npr. banke, se storilec in osebe, ki sprejemajo odločitve (člani uprave, člani kreditnih odborov) praviloma niti ne srečajo neposredno. Storilci v tovrstnih primerih praviloma preslepijo celotno organizacijo pravne osebe, zato z vidika konkretizacije točno določenega posameznika znotraj pravne osebe, zadošča, da je ta fizična oseba določljiva. Dejstvo, da je bila listina sestavljena v hrvaškem oziroma srbskem jeziku, ni vplivalo na obsojenčevo možnost seznanitve z njeno vsebino. Pri presoji obsojenčeve zmožnosti razumevanja vsebine besedila je treba upoštevati, da elektronsko sporočilo sestoji predvsem iz numeričnih...
VSRS Sklep X DoR 236/2019-3Vrhovno sodiščeUpravni oddelek19.02.2020dopuščena revizija - koncesija za rabo vode - možnost udeležbe v upravnem postopku - obnova upravnega postopka - presežen obseg obnove - glavna obravnava v upravnem sporu - odločanje sodišča brez glavne obravnave - odločanje na seji - načelo kontradiktornosti - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča - pomembno pravno vprašanjeRevizija se dopusti glede vprašanj: Ali je bilo ravnanje Upravnega sodišča, ko ni razpisalo glavne obravnave, temveč je odločilo na nejavni seji, zakonito in v skladu z vzpostavljenimi kriteriji Vrhovnega sodišča, Ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice? Ali je sodišče napačno uporabilo materialno pravo, ko je ugotovilo, da tožena stranka pri odločanju v postopku obnove postopka ni presegla okvira obsega dovoljene obnove?
VSRS Sklep U 2/2020-12Vrhovno sodiščeUpravni oddelek17.02.2020napredovanje sodnika v višji naziv - Sodni svet - prosta presoja Sodnega sveta - hitrejše napredovanje v višji sodniški naziv - pogoji za hitrejše napredovanje - izpolnjevanje pogojev za hitrejše napredovanje - raven nadpovprečnosti - odločanje po prostem preudarku - kriterijiSodni svet je s stališčem, da se za napredovanje po četrtem odstavku 34.a člena ZSS zahteva sodnikova nadpovprečnost na izrazito višjem nivoju, prekoračil meje prostega preudarka. Ker je hitrejše napredovanje v višji sodniški naziv na istem sodniškem mestu ena od (kasnejših) stopenj kariernega napredovanja sodnikov, tako napredovanje lahko pridobi le sodnik, ki je v svoji dotedanji sodniški karieri izpolnil pogoje za druge (predhodne) oblike napredovanja, ki jih predvideva ZSS, med drugim tudi napredovanje na položaj svetnika, ki pomeni enega izmed formalnih pogojev za napredovanje po četrtem odstavku 34.a člena ZSS. Zato zahteva Sodnega sveta, ki je izražena v (načelnem) stališču, da se pri napredovanju po četrtem odstavku 34.a člena ZSS upoštevajo rezultati sodnikovega dela skozi celotno sodniško kariero, ni niti logična niti smiselna in nasprotuje sistematiki napredovanja, kot jo vzpostavlja že zakon. Zakonodajalec je z uzakonjenjem določnih kriterijev v...

Izberi vse|Izvozi izbrane