Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 7030cT0lMjBpJTIwaXBzJTIwMzY4OTMtMjAxMCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWRhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0x
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sodba I Ips 52609/2010Vrhovno sodiščeKazenski oddelek13.02.2020bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izvedenec - postavitev novega izvedenca - dokazni predlog - pravica do obrambe - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki - malomarno zdravljenje - obstoj vzročne zveze - prekinitev vzročne zveze - krivda - malomarnostDolžnostno ravnanje zdravnika je v inkriminaciji iz prvega odstavka 179. člena KZ-1 določeno kot ravnanje v skladu s pravili zdravniške znanosti in stroke. Kršitev zdravniške stroke je v vseh inkriminacijah, relevantnih za zdravniško dejavnost, prvi, elementarno konstitutivni element kaznivega dejanja. Dolžnostno ravnanje zdravnikov je določeno v posebnih predpisih, imenovanih kot pravila znanosti in stroke, na katere dispozicija odkazuje (blanketna dispozicija). Kot izvršitveno ravnanje pri tem kaznivem dejanju pride v poštev vsakršna preventivna (zdravljenje v širšem pomenu) in kurativna dejavnost (zdravljenje v ožjem pomenu), in, med ostalim, tudi nadzorovanje podrejenega zdravstvenega osebja. Zdravnik torej v postopku zdravljenja lahko ravna v nasprotju s pravili zdravniške znanosti in stroke pri: 1. postavljanju diagnoze (predvsem opustitev dosegljivih diagnostičnih možnosti); 2. zdravljenju (zanemarjanje temeljnih ukrepov, nesodobno zdravljenje, nepotrebno...
VSRS Sodba I Ips 28751/2017Vrhovno sodiščeKazenski oddelek13.02.2020kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - koristoljubnost - protipravno pridobljena premoženjska korist - kazenska sankcija - stranska denarna kazen - goljufija na škodo EU - jezikovna, logična, sistematična in namenska razlaga zakonaKaznivo dejanje je storjeno iz koristoljubnosti tudi tedaj, kadar ga je storilec izvršil zato, da bi komu drugemu pridobil premoženjsko korist. Samostalnik koristoljubje je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika opredeljen kot težnja po pridobitvi premoženjske koristi. Iz običajnega besednega pomena besedne zveze „iz koristoljubnosti“ ni mogoče razbrati, ali se težnja po pridobitvi premoženjske koristi nanaša le na povečanje oziroma ohranitev vrednosti lastnega premoženja, ali pa tudi na povečanje premoženja koga drugega. Jezikovna razlaga besedne zveze „iz koristoljubnosti“ torej ne izključuje razlage, da je stransko denarno kazen mogoče izreči tudi v primeru, kadar storilec premoženjske koristi ne pridobi neposredno za sebe, temveč tudi za koga drugega. Možnost izreka stranske denarne kazni po drugem odstavku 45. člena KZ-1 je treba primerjati z ureditvijo instituta odvzema premoženjske koristi, ki je v sistematiki KZ-1 urejen v 74. in 75. členu. Čeprav...
VSRS Sklep III Ips 1/2020Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek11.02.2020dovoljenost revizije - pravočasnost revizije - vročitev sodbe sodišča druge stopnje - navadna vročitev - vročanje odvetniku v poštni predal - zavrženje revizijePrvi odstavek 142. člena ZPP izčrpno določa pisanja, za katera velja, da se vročajo osebno. Ta pisanja so tožba, sodba sodišča prve stopnje (zoper sodbo je namreč vedno mogoča pritožba), sklep, zoper katerega je dovoljena posebna pritožba, izredno pravno sredstvo (npr. revizija, predlog za obnovo postopka) ter nalog za plačilo sodne takse in vabilo. 'Izredno pravno sredstvo' se nanaša na to pravno sredstvo sámo in pomeni, da je treba po pravilih o osebnem vročanju (zaradi zagotovitve načela kontradiktornosti) vročati (že) vložena izredna pravna sredstva. Odločba sodišča druge stopnje ne spada med pisanja iz prvega odstavka 142. člena ZPP, za katera veljajo pravila o osebnem vročanju, niti ni drugje v ZPP ali drugem zakonu določeno, da se vroča po pravilih o osebnem vročanju. Vročitev sodbe sodišča druge stopnje je bila tako pravilno opravljena po pravilih o navadnem vročanju (141. člen ZPP).
VSRS Sodba III Ips 39/2018-4Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek11.02.2020upravičenec do dodelitve neprofitnega stanovanja - neprofitna najemnina - tržna najemnina - subvencioniranje najemnine - subvencija neprofitne najemnine - subvencija tržne najemnine - plačnik - razmerje med občino in državo - obveznosti države - dopuščena revizijaSZ-1 ureja subvencijo neprofitne najemnine in subvencijo tržne najemnine. ZUPJS je uvedel še dodatno subvencijo za najemnike tržnih stanovanj, ki so upravičenci za dodelitev neprofitnega stanovanja, in sicer (poleg subvencije, ki jo ureja SZ-1) subvencijo, ki se obračuna od zneska v višini neprofitnega dela najemnine. ZUPJS v sistem financiranja subvencij ni posegel - ni namreč posegel v nobeno določbo SZ-1, ki določa, iz katerega proračuna se subvencije financirajo. ZUPJS je uvedel le dodatno pravico najemnikov tržnih stanovanj, pri čemer pa je določil, da se ta določi na način, kot velja za določitev subvencije k neprofitni najemnini (po 121. členu SZ-1). Zapis v drugem stavku drugega odstavka 28. člena ZUPJS je napotil na 121. člen SZ-1 le glede določanja višine subvencije; ni pa spremenil določb SZ-1 v delu, ki določajo, kdo zagotovi sredstva, potrebna za subvencijo. Novo uvedena subvencija po 28. členu ZUPJS pomeni subvencijo najemnikov tržnih stanovanj;...
VSRS Sklep VIII Ips 62/2019Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek11.02.2020obnova postopka - ugotovitev nezakonitosti odpovedi - reparacija za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja - denarno nadomestilo za primer brezposelnosti - pravočasnost - obnovitveni razlog - nova dejstvaPo prejemu sklepa ZPIZ, ki je bil izdan na zahtevo toženke, ni bilo nobenega dvoma o tem, da je tožnica prejemala nadomestilo za primer brezposelnosti. Toženka se v reviziji neutemeljeno sklicuje na domnevno napako ZSRS, ki naj bi tožnici izplačeval nadomestilo v nasprotju z zakonom. Neutemeljeno je tudi vztrajanje, da je bil sklep ZPIZ procesne narave in ne odločba, saj ni pomembno, da s sklepom ni bi bilo odločeno o nobeni pravici ali obveznosti. Pomembno je, kakšne informacije je toženka dobila na njegovi podlagi.
VSRS Sodba VIII Ips 5/2019Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek11.02.2020odpravnina - individualna pogodba o zaposlitvi - predsednik uprave - predčasno prenehanje mandata - razrešitev s funkcijeNamen odpravnine je odmena za prenehanje poslovodne funkcije zaradi odpoklica ali druge oblike prenehanja poslovodne funkcije pred potekom mandata in hkrati za izgubo zaposlitve. Tožniku je po predčasni razrešitvi delovno razmerje pri toženki formalno prenehalo. Vendar položaj, ki ga je tožnik pridobil s sklepom, da se imenuje za pooblaščenca uprave toženke, da zanjo osebno opravlja delo in da za to delo prejema redno plačilo, glede presoje o pravici do odpravnine v tem sporu ustreza položaju osebe, ki je v delovnem razmerju. Drugačna razlaga bi pomenila obid zakonskih določb o pravici do odpravnine in izigravanje namena, ki ga je zasledoval Zakon o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti RS in samoupravnih lokalnih skupnostih (ZPPOGD) z določitvijo dodatnega pogoja za izplačilo odpravnine v sedmi alineji prvega odstavka 4. člena.
VSRS Sodba VIII Ips 19/2019Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek11.02.2020odškodnina - krivdna odgovornost - soprispevek - deljena odgovornostPrva toženka bi morala glede na to, da v njene prostore lahko prosto zahajajo tudi neuravnovešeni pacienti, ravnati preventivno in z vnaprej z ustreznimi varnostnimi ukrepi preprečiti tveganje nasilnih dejanj teh oseb. Prva toženka je varnost v ambulanti medicine dela in športa zagotovila tako, da je na vrata namestila kljuko, ki je onemogočala nenadzorovan vstop z zunanje strani. Vendar pa ta ukrep v okoliščinah konkretnega primera ni bil ustrezen in zadosten. Kljub temu, da se je nevarnosti očitno zavedala tudi tožnica sama (kar izhaja iz njenih navedb), je v vratih puščala ključ in na ta način omogočala nenadzorovane vstope.
VSRS Sodba VIII Ips 16/2019Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek11.02.2020posebno pravno varstvo pred odpovedjo - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - kriteriji - sindikalni zaupnik - število sindikalnih zaupnikov - posebno varstvo sindikalnega zaupnika - posebno varstvo pred odpovedjo - dopuščena revizijaV primeru, če sindikat pri delodajalcu imenuje ali izvoli le enega sidnikalnega zaupnika, njegovo varstvo po 112. členu ZDR-1 ne more biti odvisno od tega, ali je med delodajalcem in sindikatom prišlo do dogovora o kriterijih za določitev števila sindikalnih zaupnikov iz prvega odstavka 207. člena ZDR-1. Namen dogovora o kriterijih je izbira med več sindikalnimi zaupniki glede posebnega pravnega varstva pred odpovedjo, v primeru le enega sindikalnega zaupnika pa je ta izbira že pojmovno izključena. Dejstvo, da kriteriji niso dogovorjeni, ne more imeti za posledico, da zaradi tega tudi edini sindikalni zaupnik ne bi bil varovan po 112. členu ZDR-1.
VSRS Sodba I Kp 15672/2018Vrhovno sodiščeKazenski oddelek07.02.2020kršitev kazenskega zakona - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - nasilništvo - grožnja - spravljanje v podrejen položaj - izvršitvene oblike dejanja - telesna poškodba kot zakonski znakNavedba določenih poškodb v obrazložitvi, poleg teh, ki so navedene v izreku, ne predstavlja kršitve 1. točke 372. člena ZKP, niti ne pomeni prekoračitve obtožbe. Pri kaznivih dejanjih nasilništva po prvem odstavku 296. člena KZ-1 oziroma grožnje po drugem odstavku 135. člena KZ-1 z izvršitveno obliko grdega ravnanja telesne poškodbe niso zakonski znak kaznivega dejanja. Pravna teorija kaznivo dejanje nasilništva opredeljuje kot kolektivno kaznivo dejanje. Oškodovanka je bila takrat, ko je obdolženi brcal, v podrejenem položaju. Ni pa mogoče zaključiti, da je bila intenzivnost in vrsta uporabljene sile takšna, da je bi bilo mogoče šteti, da je šlo za več izvršitvenih oblik izvajanja nasilja, s katerimi bi obdolženec oškodovanko spravljal v podrejen položaj.
VSRS Sodba II Ips 83/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek06.02.2020zdravniška služba - specializacija zdravnikov - odobritev zdravniške specializacije - povrnitev stroškov specializacije - zaposlitev v sistemu javnega zdravstva - obvezno zdravstveno zavarovanje - pravica do svobodne izbire zaposlitve - pravica do zdravstvenega varstva - test sorazmernosti - test legitimnosti - dopuščena revizijaRazlaga ZzdrS, ki sta jo zavzeli nižji sodišči, je ustavno skladna in sledi namenu zakona. Dejstvo, da oškodovanost javnih sredstev numerično ni izkazana, ne pomeni, da ni trpel sistem, katerega namen je uresničevanje pravice do zdravstvenega varstva iz 51.člena Ustave. Prav to pa je vrednotna podstat zakonskega pravila, ki ga je toženec prekršil.
VSRS Sklep II Ips 65/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek06.02.2020prodaja nepremičnine - prenos lastninske pravice - delna neizpolnitev pogodbe - pravilo sočasne izpolnitve - pridržna pravica - neizpolnitev obveznosti obeh pogodbenih strank - posledice neizpolnitve pogodbene obveznosti - načelo enakopravnosti udeležencev v obligacijskem razmerju - zastaranje - tek zastaranja le za eno od pogodbenih strank - ustavno skladna razlaga instituta zastaranja - pravna sredstva v postopku odločanja o sodnih taksahIzrecnega zakonskega pravila, ki bi tek zastaranja terjatve za plačilo kupnine pretrgal ali celo zadržal, dokler ni izpolnjena tudi nasprotna dajatev (izročitev predmeta prodaje), ni. Vendar je pri tej normativni okoliščini razlagalno treba upoštevati dvoje. Prvič, zastaranje (in ne šele pretrganje ali zadržanje zastaranja) je institut, ki predstavlja izjemo od osnovnega pravila in načela (dolžnost izpolnitve obveznosti). Drugič, z ustavnopravnega vidika je zastaranje institut, ki posega v učinkovito pravico do sodnega varstva. V naravo pravila o sočasni izpolnitvi (ter iz njega izhajajočega ugovora) je vtkano, da dokler si vzajemni nasprotni terjatvi, ki ju ustvarja in povezuje ista pogodbena kavza, stojita neizpolnjeni nasproti, ne more teči zastaranje terjatve zgolj na eni strani. Iz tega sledi, da vse dokler je obstajala sodno iztožljiva obveznost tožnice, da predmet prodaje izroči v posest kupcu, ni moglo zastarati njeno nasprotno sodnovarstveno upravičenje, da...
VSRS Sodba I Ips 20909/2015Vrhovno sodiščeKazenski oddelek05.02.2020kaznivo dejanje ponarejanja listin - posredno storilstvo - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - konkretizacija zakonskih znakov - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - prekoračitev obtožbe - legaliteta pregona - pravica do obrambe - zavrnitev dokaznih predlogov - zaseg listin - listina - prostovoljna izročitev predmetov - javna seja - obvestilo o seji pritožbenega senataObsojenec je kaznivo dejanje storil z izrabljanjem in vodenjem ravnanj sodelavke, ki ni vedela, da so listine ponarejene.
VSRS Sodba X Ips 35/2019Vrhovno sodiščeUpravni oddelek29.01.2020dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davek na dodano vrednost (DDV) - popravek DDV - pogoji za popravek izstopnega DDV - zahtevek za vračilo presežka ddv - pobot terjatev davčnega organa in davčnega zavezanca - stečaj davčnega zavezanca - pobot terjatev v stečajnem postopku - prepoved pobota - odločba Ustavnega sodiščaČe se zoper revidenta v obravnavanem trenutku ne bi vodil stečajni postopek, bi davčni organ, upoštevaje četrti odstavek 73. člena ZDDV-1, lahko pobotal revidentovo terjatev do države z njegovo obveznostjo in posledično zavrnil zahtevek za vračilo davka. Po začetku stečajnega postopka pa je takšen modsebojen pobot terjatev, ki so nastale pred in tistih, ki so nastale po začetku stečajnega postopka, po določbah ZFPPIPP izrecno prepovedan, zato bi morala tožena stranka pri odločitvi o revidentovem zahtevku za vračilo presežka upoštevati 264. člen ZFPPIPP. Gre za odraz pravila o sočasnem in sorazmernem poplačilu vseh upnikov v stečaju, zaradi česar je dopustnost pobota v stečaju izjema, ki mora biti v zakonu izrecno določena. Ob odsotnosti posebne ureditve, s katero bi zakonodajalec v postopkih zaradi insolventnosti drugače uredil pobot davčnih obveznosti s terjatvami iz naslova popravkov DDV, po presoji revizijskega sodišča tudi za tovrstne obveznosti velja...
VSRS Sodba II Ips 74/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek23.01.2020pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - družbena lastnina - zadružna lastnina - lastninjenje - pravica uporabeRevidentka zatrjuje, da je imela pašna zadruga D. takrat, ko je bila sklenjena Pogodba, pravico uporabe na sporni nepremičnini, ki bi jo lahko prenesla na tožničinega očeta. Vendar ta njena pravna trditev ne drži. Sporna nepremičnina je, tako kot vse ostalo premoženje te pašne zadruge, že na podlagi 1. člena Zakona o agrarnih skupnostih postala splošno ljudsko premoženje. S tem premoženjem pa je na podlagi 4. člena tega zakona upravljal pristojen krajevni ljudski odbor. Odločba Okrajnega ljudskega odbora C. z dne 26. 4. 1958 je bila zato le ugotovitvena. Lastnina pašne zadruge D. je namreč prenehala že več kot deset let prej in ves ta čas je s tem premoženjem upravljal krajevni ljudski odbor. Glede na pravilo, da nihče ne more prenesti več pravic, kot jih ima sam, je že to zadosten razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka.
VSRS Sodba XI Ips 17558/2019Vrhovno sodiščeKazenski oddelek23.01.2020odreditev pripora - bistvene kršitve določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - ponovitvena nevarnost - prestajanje zaporne kazni - odložni rok - obrazložitev utemeljenega suma - pravnomočna obtožnicaNi mogoče pritrditi stališču, da se sme sodišče ob ugotavljanju in obrazlaganju obstoja utemeljenega suma, da je obdolženec storil kaznivo dejanje, ki se mu očita, sklicevati na pravnomočnost obtožnice le ob podaljšanju, ne pa tudi ob odreditvi pripora. Okoliščine odločanja sodišča so si v teh dveh situacijah, torej pri odločanju o odreditvi in o podaljšanju pripora, na moč podobne. Odreditev pripora pod odložnim rokom, ki je vezan na datum izteka zaporne kazni, ni nezakonita. Upoštevaje navedeno v nadaljevanju pa tudi ni v nasprotju z URS ali določbami EKČP. Takšna odreditev pripora namreč obtožencu ni v ničemer v škodo, temveč mu je v korist. Sodišče je evidentno (in tudi pravilno) presodilo, da so (v trenutku odločanja) podani in izpolnjeni vsi pogoji za odreditev in uporabo pripora zoper obtoženca. Če bi pripor odredilo brez odložnega roka, bi se ta zoper obtoženca začel tudi nemudoma izvrševati. To pa tudi pomeni, da bi bil obtoženec iz zanj...
VSRS Sklep II Ips 132/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek23.01.2020dovoljenost revizije - predlog za obnovo postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka - uporaba pravil novele ZPP - novela ZPP-E - procesne predpostavke - vložitev predloga za dopustitev revizije - zavrženje revizijePredmet revizije v obravnavani zadevi je odločba, s katero je bil pravnomočno končan obnovitveni postopek: napaden je sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil potrjen prvostopenjski sklep o zavrženju predloga za obnovo postopka. Za uporabo procesnega predpisa v postopku pred Vrhovnim sodiščem je odločilen trenutek izdaje prvostopenjskega sklepa. Ta je bil izdan 1. 6. 2018, kar je po začetku uporabe novele ZPP-E, ki se uporablja od 14. 9. 2017. Zato je tudi v tem revizijskem postopku treba uporabiti ZPP, kot velja po uveljavitvi novele ZPP-E.
VSRS Sklep II Ips 270/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek23.01.2020nepravdni postopek - postopek za ureditev medsebojnih razmerij - gradnja čez mejo nepremičnine - določitev nove meje - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - investitor - nakup nepremičnine na javni dražbi - škoda zaradi gradnje čez mejo nepremičnine - odškodnina za odvzem nepremičnine - kvazi odškodnina - višina odškodnine - subjektivne in objektivne okoliščine - interes udeležencev - presoja dobre vere - tržna vrednost nepremičnine - najemnina - metoda bodočih donosov - superficies solo cedit - načelo povezanosti zemljišča in objekta - tržna vrednost zemljiščaV konkretnem primeru ne gre za klasičen primer gradnje na tujem svetu. Mejaša sta kupca zemljišč, na katerih je bila s strani skupnega pravnega prednika - investitorja - zgrajena sporna hiša, ki je s svojim SZ vogalom že tedaj presegla parcelno mejo za 3 m². V tem pomenu, torej kot kvazi odškodninsko posledico že zatečenega dejanskega stanja, je treba razumeti presojo primerne odškodnine iz 47. člena SPZ. Revident je vedel, kaj kupuje, pri čemer je ključno, da je investitorju že tedaj jamčil, da ne bo oviral niti gradnje na sosednji parceli niti njene uporabe ter bo pristal na uskladitev meje "odpovedujoč se kakršnikoli odškodnini." Po mnenju Vrhovnega sodišča ni upravičen do nobene odškodnine; obstoječe dejansko stanje je le naključna posledica neizvedenih (pre)parcelacij, zatrjevana razlastitev pa navidezna. Nepravdni postopek se je tako pokazal le kot naknadna tehnična uskladitev sicer v zasnovi neproblematične čezmejne gradnje.
VSRS Sodba II Ips 23/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek23.01.2020povrnitev nepremoženjske škode - varstvo osebnostnih pravic - kolizija ustavnih pravic - praktična konkordanca - svoboda izražanja - pravica do komunikacijske zasebnosti - pravica do osebnega dostojanstva - domneva nedolžnosti - čast in dobro ime - objava prisluhov iz predkazenskega postopka - relativno javna osebnost - javni interes - novinarstvo - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP)Kadar pride do tehtanja pravice do svobode izražanja s pravico do zasebnosti iz prakse Evropskega sodišča za človekove pravice izhajajo naslednja merila za presojo: a) ali gre za prispevek k razpravi splošnega interesa, b) ali gre za javno osebnost oz. kakšna je njena funkcija, c) njeno predhodno ravnanje, d) način pridobivanja informacij in njihova resničnost, e) vsebina, oblika in posledice objave ter f) resnost izrečenih sankcij (kadar so novinarje zaradi objave doletele kakšne sankcije). Novinarji toženca niso sami prisluškovali tožniku, temveč so prisluhe (ki so bi bili pridobljeni zakonito) dobili iz anonimnega vira. Pred objavo so iz pridobljenih informacij izločili vso komunikacijo, ki je zadevala zasebno in intimno življenje tožnika, in vse informacije, ki so se nanašale na kazenski postopek. Ugotovitve kažejo, da so novinarji k poročanju pristopili odgovorno ter objavili le tiste vsebine, ki so bile pomembne z vidika razprave v javnem interesu. V postopku...
VSRS Sodba III Ips 60/2019Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek21.01.2020zavarovanje avtomobilske odgovornosti - odškodninski zahtevek Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije proti odgovorni osebi - prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - zastaranje odškodninske terjatve - preostanek zavarovalne vsote - podrejeni vrstni red terjatve - kdaj začne zastaranje teči - dopuščena revizijaNa tek zastaranja pravilo o podrejenem vrstnem redu terjatve Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz prvega odstavka 18. člena ZOZP nima nobenega vpliva, ker ta ne določa predpostavk za zastaranje, saj so te določene v OZ. Pravilo o podrejenem vrstnem redu terjatve tožeče stranke v primerjavi z neposrednimi oškodovanci je (ob ustreznem ugovoru tožene stranke) relevantno le v zvezi s tem, v kolikšni meri bo zahtevku tožeče stranke ugodeno, pri čemer je preostanek zavarovalne vsote predhodno vprašanje.
VSRS Sklep U 8/2019-12Vrhovno sodiščeUpravni oddelek21.01.2020napredovanje sodnika v višji naziv - Sodni svet - prosta presoja Sodnega sveta - hitrejše napredovanje v višji sodniški naziv - pogoji za hitrejše napredovanje - izpolnjevanje pogojev za hitrejše napredovanje - raven nadpovprečnostiNačelno stališče sodnega sveta, ki zahteva izkaz očitne nadpovprečnosti tožnika, v okoliščinah konkretnega primera nasprotuje namenu zakonodajalca in ne more biti podlaga za utemeljitev neizpolnjevanja pogojev za hitrejše napredovanje.

Izberi vse|Izvozi izbrane