<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Upravni oddelek

Sodba X Ips 1022/2004
ECLI:SI:VSRS:2009:X.IPS.1022.2004

Evidenčna številka:VS1011590
Datum odločbe:21.05.2009
Opravilna številka II.stopnje:Sodba UPRS U 1340/2002
Področje:TELEKOMUNIKACIJE - UPRAVNI POSTOPEK
Institut:plačilo dajatve po koncesijski pogodbi - ničnost upravne odločbe - ni upravna stvar - razmerja, ki so predmet urejanja s koncesijsko pogodbo

Jedro

Tožena stranka ni imela zakonite podlage za izdajo izpodbijanega sklepa, po katerem je z upravno odločbo (sklepom) odločala v zadevi oziroma razmerjih, ki so predmet urejanja s koncesijsko pogodbo.

Izrek

I. Reviziji se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se tožbi ugodi in se izpodbijani sklep izreče za ničnega.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/1997 in 70/2000) kot neutemeljeno zavrnilo tožbo, ki jo je tožeča stranka vložila zoper sklep tožene stranke z dne 29. 4. 2002. Tožena stranka je v izpodbijanem sklepu odločila, da je tožeča stranka na podlagi koncesijske pogodbe dolžna plačati koncesijsko dajatev, določeno v drugi alinei točke 7.1 koncesijske pogodbe z dne 3. 1. 2001, za obdobje od 1. 1. 2002 do 30. 4. 2002, in sicer za prvo četrtletje v roku 8 dni po prejemu izpodbijanega sklepa, za mesec april pa 1/3 (tretjino) zneska, izračunanega na podlagi pogodbe, v roku, ki je določen s pogodbo. Tožena stranka je s sklepom odločila še, da mora tožeča stranka: do 30. 6. 2002 opraviti dokončni poračun za leto 2001 v skladu z drugo alineo točke 7.1 koncesijske pogodbe in dajatve plačati v rokih, določenih z izpodbijanim sklepom, sicer bodo od zapadlih neplačanih dajatev začele teči zamudne obresti.

2. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe pritrjuje odločbi in razlogom tožene stranke iz izpodbijanega sklepa in se pri tem sklicuje na drugo alineo točke 7.1 koncesijske pogodbe, 115. člen in drugi in tretji odstavek 149. člena ZTel-1 ter Pravilnik o načinu izračuna določenih pristojbin na področju telekomunikacij (Ur. l. RS, št. 2/2002 in 35/2002).

3. Tožeča stranka vlaga revizijo (prej pritožbo) zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu, zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da pristojno sodišče reviziji (prej pritožbi) ugodi in izpodbijano sodbo spremeni ter tožbi ugodi, podrejeno pa, da sodbo razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Izpodbijana sodba ni pravilna. Tudi sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi posredno priznava, da sporni sklep ni izvršljiv, ko navaja, da je opredelitev višine koncesijske dajatve v izreku izpodbijanega sklepa zadosti določena, izvršljiva pa je šele potem, ko tožeča stranka ponudi podatke o njenih celotnih prihodkih iz koncesijske dejavnosti za preteklo četrtletje.

4. Tožena stranka v odgovoru na revizijo (prej pritožbo) prereka navedbe tožeče stranke in se strinja z izpodbijano sodbo ter meni, da je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo in tudi pravilno obrazložilo svojo odločitev. Sklep o plačilu, ki je ugotovitvene narave, je popolnoma izvršljiv, saj je tako določen, da je tožeča stranka natančno vedela, kakšen znesek mora nakazati na ustrezen račun, zato predlaga, da se pritožba kot neutemeljena zavrne.

5. Državno pravobranilstvo na revizijo (prej pritožbo) ni odgovorilo.

6. Revizija je utemeljena.

7. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče v vseh že vloženih zadevah odloča po ZUS-1, v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba in so pravočasne ter dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba šteje kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna s 1. 1. 2007.

8. Revizija je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po prvem odstavku 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži le zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava (za razliko od postopka s pritožbo, kjer se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 preizkuša tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem okviru je opravljena tudi sodna presoja revizije v obravnavani zadevi.

9. V dosedanjem postopku je bilo predvsem sporno, ali je izpodbijani sklep tožene stranke ničen, kot to smiselno zatrjuje tožeča stranka, ker naj bi bil zaradi tega, ker ne vsebuje točno določenega zneska, ki ga je tožeča stranka dolžna plačati toženi stranki kot koncesijsko dajatev, neizvršljiv.

10. Vrhovno sodišče pa je po pregledu zadeve ugotovilo, da je izpodbijani sklep ničen, in sicer po 1. točki prvega odstavka 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku ZUP. Po tej določbi se za nično izreče odločba, po drugem odstavku tega člena pa tudi sklep, ki je bila izdana v upravnem postopku v zadevi iz sodne pristojnosti ali v stvari, v kateri sploh ni mogoče odločati v upravnem postopku.

11. Po presoji Vrhovnega sodišča namreč tožena stranka ni imela zakonite podlage za izdajo izpodbijanega, pa čeprav, kot to sama zatrjuje, zgolj ugotovitvenega sklepa, po katerem je z upravno odločbo (sklepom) odločila v zadevi oziroma o razmerjih, ki so predmet urejanja s koncesijsko pogodbo.

12. Po izrecni določbi drugega odstavka 149. člena ZTel-1 koncesionar, ki je pridobil koncesijo v skladu s 17. členom ZTel, opravlja svojo dejavnost do izdaje dovoljenja v obsegu, na način in pod pogoji, določenimi v koncesijskem aktu in koncesijski pogodbi. Tudi Pravilnik o načinu izračuna določenih pristojbin na področju telekomunikacij (Ur. l. RS, št. 2/2002 in 35/2002) je v 20. členu določal, da se plačila, določena v koncesijskih pogodbah, za uporabo radiofrekvenčnega spektra za mobilne javne radijske storitve do uskladitve z ZTel-1 oziroma do nadomestitve koncesijske pogodbe z dovoljenjem plačujejo v skladu s sklenjenimi koncesijskimi pogodbami. Zato tožena stranka ni mogla izdati izpodbijanega sklepa na podlagi 115. člena ZTel-1 za ureditev obveznosti, sklenjenih in dogovorjenih s koncesijsko pogodbo, saj se s sklepom iz tega člena lahko določajo le obveznosti, nastale na podlagi že izdanega dovoljenja za naprej, ne pa tudi za obveznosti do izdaje tega sklepa, določene s koncesijsko pogodbo, in to ne glede na tretji odstavek 149. člena ZTel-1, po katerem se sicer z izdajo dovoljenja prenehata uporabljati koncesijski akt in koncesijska pogodba. Prav tako pa te pristojnosti za izdajo sklepa iz prvega odstavka 115. člena ZTel-1 ne more določiti samo izdano dovoljenje (29. točka dovoljenja), ki ga je izdala tožena stranka z dne 29. 4. 2002.

13. Ker je tako tožena stranka izdala upravni sklep za urejanje civilnopravnih razmerij, določenih s koncesijsko pogodbo, oziroma o stvari, ki je bila s koncesijsko pogodbo urejena sporazumno, v primeru spora pa odloči sodišče splošne pristojnosti (oziroma je po 15. 1. točki te pogodbe predvideno arbitražno reševanje spora pri stalni arbitraži pri Gospodarski zbornici Slovenije), je bil izpodbijani sklep izdan v zadevi iz sodne pristojnosti oziroma v stvari, v kateri ni mogoče odločati v upravnem postopku (1. točka prvega odstavka 279. člena ZUP), in je bil posledično tudi zmotno uporabljen 115. člen ZTel-1.

14. Zato je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 94. člena ZUS-1 odločilo, da se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se na podlagi 68. člena ZUS-1, po kateri sodišče, če ugotovi, da so podani razlogi iz 4. točke prvega odstavka 27. člena tega zakona, s sklepom izreče upravni akt za ničen, izreklo izpodbijani sklep za ničen.

15. Tožeča stranka z navedbami v reviziji (prej pritožbi) ni v ničemer prispevala k odločitvi Vrhovnega sodišča, ki je ugotovilo ničnost izpodbijanega akta po uradni dolžnosti, stroškov tožbe pa tožeča stranka ni priglasila, zato je Vrhovno sodišče v skladu z določbami prvega odstavka 155. člena in drugega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 odločilo, da tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.


Zveza:

ZUP člen 279, 279/1-1.
ZTel-1 člen 115, 149, 149/2, 149/3.
ZTel člen 17.
Datum zadnje spremembe:
19.05.2010

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjQyNDk5