Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 7021cT0lMjBpJTIwaXBzJTIwMzY4OTMtMjAxMCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWFzYyZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZwYWdlPTM0OQ==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba I Ips 7/2010Vrhovno sodiščeKazenski oddelek22.04.2010kršitev kazenskega zakona - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - ne bis in idem - obnova kazenskega postopkaKršitev načela prepovedi sojenja o isti stvari je mogoče v postopku obnove odpraviti le tedaj, če je bila storjena v kazenskem postopku, ki je bil končan s pravnomočno sodbo, ki jo je izdalo pristojno sodišče v Republiki Sloveniji.
Sodba I Ips 211/2009Vrhovno sodiščeKazenski oddelek25.03.2010bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz uradni zaznamek o zbranih obvestilih - hišna preiskava - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusaObvestilo občanov, dano policiji na podlagi določbe drugega odstavka 148. člena ZKP, kot podlaga za presojo, ali so podani utemeljeni razlogi za sum, ki utemeljujejo odreditev hišne preiskave po prvem odstavku 214. člena ZKP, je dovoljen dokaz.
Sodba VIII Ips 142/2010Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek21.06.2010akt o sistemizaciji delovnih mest - veljavnost akta - objava - seznanitev delavcevDoločba 154. člena Ustave ne onemogoča, da akt o sistematizaciji delovnih mest ne bi začel veljati že pred potekom petnajstih dni od objave. Ustavno sodišče Republike Slovenije je v odločbi U-I-89/94 z dne 6. 10. 1994 med drugim navedlo, da jezikovna in namenska razlaga te določbe ne dovoljujejo takšnega razumevanja, saj nekateri predpisi niso takšne narave, da bi se morali državljani z njimi seznaniti vnaprej; vsebina ali narava nekaterih predpisov ali posebne okoliščine lahko narekujejo, da morajo stopiti v veljavo takoj ali na določen datum, ker bi bil sicer lahko ogrožen njihov pričakovani učinek, ali iz drugih razlogov, ki so v splošnem interesu.
Sklep II Ips 664/2009Vrhovno sodiščeCivilni oddelek20.05.2010dovoljenost revizije - vročanje pisanj stranki z več pooblaščenci - prepozna revizija - zavrženje revizijeČe ima stranka več pooblaščencev, zadostuje, da se pisanje vroči enemu izmed njih (drugi odstavek 137. člena ZPP), rok za vložitev pravnega sredstva pa začne po ustaljeni sodni praksi teči od vročitve odločbe prvemu pooblaščencu.
Sodba in sklep II Ips 110/2008Vrhovno sodiščeCivilni oddelek14.01.2010zavarovanje blaga v kopenskem prometu - zavarovalna polica - splošni in posebni zavarovalni pogoji - trajanje zavarovanja - doba zavarovalnega kritja - razlaga pogodbe - dovoljenost revizije - pravni interes za revizijoKer tožnik glede trajanja zavarovanja in zavarovalnega kritja v postopku ni imel nobenih pomislekov in vsebini police ni pripisoval drugačnega pomena kot toženka, vsebina police ni (bila) sporna in ni bilo potrebe po uporabi določb ZOR o razlagi pogodb. Vsebino police je zato treba uporabiti tako, kot se glasi (prvi odstavek 99. člena ZOR) oziroma kot jo je objektivno mogoče razumeti. Zavarovalni polici so praviloma priključeni splošni pogoji, lahko pa tudi posebni pogoji oziroma klavzule, ki imajo prednost pred splošnimi pogoji. Vendar je najbolj pomembno, katere pogoje vsebuje polica in ti imajo prednost pred ostalimi, če so vsebinsko različni (peti odstavek 902. člena ZOR).
Sklep II Ips 403/2007Vrhovno sodiščeCivilni oddelek17.06.2010dovoljenost revizije - vrnitev posojila - več posojilnih pogodb - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - opredelitev vrednosti spornega predmeta - nepopolna revizija - zavrženje revizijeTožnica v tožbi objektivno kumulira dva denarna zahtevka, ki se opirata na različno dejansko podlago. Vrednost tožbenega zahtevka po prvi posojilni pogodbi ne presega revizijskega praga in je zato tožničina revizija v tem delu nedovoljena. P drugi posojilni pogodbi je iz navedenih dejstev mogoče razbrati le, da je vrednost izpodbijanega dela nekje med 3.296,61 EUR in 5.946,41 EUR. Ker revizija v tem delu ne omogoča določitve vrednosti izpodbijanega dela, ni mogoče ugotoviti, če ta presega v ZPP določen mejni znesek in ni izpolnjen pogoj za njegovo vsebinsko obravnavo.
Sklep II DoR 254/2009Vrhovno sodiščeCivilni oddelek13.05.2010predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - odškodnina - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - prenehanje kršitve - smiselna uporaba določb ZVPSBNO - neenotnost sodne prakseRevizija se dopusti glede vprašanja, ali je tožbeni zahtevek utemeljen ob uporabi določb ZVPSBNO o merilih za ugotovitev kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in o višini ter določitvi pravičnega zadoščenja.
VSRS Sklep U 1/2020-8Vrhovno sodiščeUpravni oddelek17.02.2020napredovanje sodnika v višji naziv - Sodni svet - prosta presoja Sodnega sveta - hitrejše napredovanje v višji sodniški naziv - pogoji za hitrejše napredovanje - izpolnjevanje pogojev za hitrejše napredovanje - raven nadpovprečnosti - kriterijiDoločbo četrtega odstavka 34. a člena ZSS je treba razlagati na način, da je zgornja meja nadpovprečnosti določena z izpolnjevanjem pogojev za neposredno višje sodniško mesto, kar pomeni, da mora Sodni svet v postopku opraviti presojo primernosti kandidata za višji sodniški naziv z vidika vseh meril, ki jih določa 28. člen ZSS. Ovire za napredovanje v višji sodniški naziv pa nikakor ne sme pomeniti niti posebna narava dela (kot v obravnavanem primeru delo na triaži) niti delo na projektih, zlasti, če gre za dela, ki prispevajo k uspešnosti konkretnega sodišča ali celo sodstva kot celote. S takšno naravo dela se namreč v celoti uresničuje zakonodajalčev namen ureditve sistema napredovanj sodnikov. Sodni svet poudarja, da v postopkih odločanja o napredovanju v višji sodniški naziv sodnikovo nadpovprečnost pri presoji utemeljenosti napredovanja presoja z vidika dela skozi celotno sodniško kariero, kar pa ni niti logično niti ni smiselno. Starejše ocene dela...
VSRS Sklep U 2/2020-12Vrhovno sodiščeUpravni oddelek17.02.2020napredovanje sodnika v višji naziv - Sodni svet - prosta presoja Sodnega sveta - hitrejše napredovanje v višji sodniški naziv - pogoji za hitrejše napredovanje - izpolnjevanje pogojev za hitrejše napredovanje - raven nadpovprečnosti - odločanje po prostem preudarku - kriterijiSodni svet je s stališčem, da se za napredovanje po četrtem odstavku 34.a člena ZSS zahteva sodnikova nadpovprečnost na izrazito višjem nivoju, prekoračil meje prostega preudarka. Ker je hitrejše napredovanje v višji sodniški naziv na istem sodniškem mestu ena od (kasnejših) stopenj kariernega napredovanja sodnikov, tako napredovanje lahko pridobi le sodnik, ki je v svoji dotedanji sodniški karieri izpolnil pogoje za druge (predhodne) oblike napredovanja, ki jih predvideva ZSS, med drugim tudi napredovanje na položaj svetnika, ki pomeni enega izmed formalnih pogojev za napredovanje po četrtem odstavku 34.a člena ZSS. Zato zahteva Sodnega sveta, ki je izražena v (načelnem) stališču, da se pri napredovanju po četrtem odstavku 34.a člena ZSS upoštevajo rezultati sodnikovega dela skozi celotno sodniško kariero, ni niti logična niti smiselna in nasprotuje sistematiki napredovanja, kot jo vzpostavlja že zakon. Zakonodajalec je z uzakonjenjem določnih kriterijev v...
VSRS Sodba VIII Ips 5/2019Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek11.02.2020odpravnina - individualna pogodba o zaposlitvi - predsednik uprave - predčasno prenehanje mandata - razrešitev s funkcijeNamen odpravnine je odmena za prenehanje poslovodne funkcije zaradi odpoklica ali druge oblike prenehanja poslovodne funkcije pred potekom mandata in hkrati za izgubo zaposlitve. Tožniku je po predčasni razrešitvi delovno razmerje pri toženki formalno prenehalo. Vendar položaj, ki ga je tožnik pridobil s sklepom, da se imenuje za pooblaščenca uprave toženke, da zanjo osebno opravlja delo in da za to delo prejema redno plačilo, glede presoje o pravici do odpravnine v tem sporu ustreza položaju osebe, ki je v delovnem razmerju. Drugačna razlaga bi pomenila obid zakonskih določb o pravici do odpravnine in izigravanje namena, ki ga je zasledoval Zakon o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti RS in samoupravnih lokalnih skupnostih (ZPPOGD) z določitvijo dodatnega pogoja za izplačilo odpravnine v sedmi alineji prvega odstavka 4. člena.
VSRS Sklep VIII Ips 70/2019Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek25.02.2020odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - individualni odpust - presežni delavci - kriterijiDelodajalec v primeru individualnih odpustov ni dolžan uporabiti kriterijev, razen, če je s kolektivno pogodbo to izrecno določeno ali pa če sam oblikuje kriterije, ki jih bo uporabil pri izbiri. Zakon ne določa, da mora delodajalec kriterije objaviti. Edina zahteva v tem primeru je - oblikovala pa jo je sodna praksa - da morajo biti kriteriji, ki jih uporabi, primerni, torej ne nedoločni ali taki, da jih ne bi bilo mogoče vrednotiti ter objektivni in uporabljeni enako za vse delavce, ki se jih primerja med sabo. Kriterij "strokovna izobrazba delavca oziroma usposobljenost za delo in potrebna dodatna znanja in zmožnosti" ne zajema samo strokovne izobrazbe (zato je zmotno stališče, da bi že samo ta kriterij zadoščal za izbiro), pač pa tudi usposobljenost za delo in potrebna dodatna znanja. Toženka ni ravnala nezakonito, ker je ta kriterij razdelila na tri "podkriterije". Obe sodišči sta spregledali, da kriterij ne zajema le strokovne izobrazbe in da ocena ključnih opravil...
VSRS Sodba VIII Ips 19/2019Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek11.02.2020odškodnina - krivdna odgovornost - soprispevek - deljena odgovornostPrva toženka bi morala glede na to, da v njene prostore lahko prosto zahajajo tudi neuravnovešeni pacienti, ravnati preventivno in z vnaprej z ustreznimi varnostnimi ukrepi preprečiti tveganje nasilnih dejanj teh oseb. Prva toženka je varnost v ambulanti medicine dela in športa zagotovila tako, da je na vrata namestila kljuko, ki je onemogočala nenadzorovan vstop z zunanje strani. Vendar pa ta ukrep v okoliščinah konkretnega primera ni bil ustrezen in zadosten. Kljub temu, da se je nevarnosti očitno zavedala tudi tožnica sama (kar izhaja iz njenih navedb), je v vratih puščala ključ in na ta način omogočala nenadzorovane vstope.
Sklep Cpg 3/2010Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek06.07.2010priznanje izvršljivosti tuje sodne odločbe - uporaba določil Uredbe ES št. 44/2001 (Bruseljska uredba I) - italijanska sodna odločba - decreto ingiuntivo (plačilni nalog) - javni red - načelo kontradiktornostiDa naj bi se bila nasprotna udeleženka ne ravnala po pouku, ki ji je bil dan, je sodišče prve stopnje presojalo po določbah, ki jim je pripisalo povsem drugo vsebino, kot pa jo v resnici imajo. Zato je ostalo zapostavljeno bistveno vprašanje, ali so bile nasprotni udeleženki v postopku izdaje zadevnega italijanskega naloga dejansko zagotovljene možnosti za kontradiktorno sodno varstvo.
VSRS Sklep X DoR 236/2019-3Vrhovno sodiščeUpravni oddelek19.02.2020dopuščena revizija - koncesija za rabo vode - možnost udeležbe v upravnem postopku - obnova upravnega postopka - presežen obseg obnove - glavna obravnava v upravnem sporu - odločanje sodišča brez glavne obravnave - odločanje na seji - načelo kontradiktornosti - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča - pomembno pravno vprašanjeRevizija se dopusti glede vprašanj: Ali je bilo ravnanje Upravnega sodišča, ko ni razpisalo glavne obravnave, temveč je odločilo na nejavni seji, zakonito in v skladu z vzpostavljenimi kriteriji Vrhovnega sodišča, Ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice? Ali je sodišče napačno uporabilo materialno pravo, ko je ugotovilo, da tožena stranka pri odločanju v postopku obnove postopka ni presegla okvira obsega dovoljene obnove?
VSRS Sklep I Kp 50717/2017Vrhovno sodiščeKazenski oddelek10.01.2020bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje - dokazi, pridobljeni v tujini - odredba sodišča - zaseg predmeta - pregled telefona - načelo zaupanja - zasliševanje prič - branje zapisnika o prejšnji izpovedbi priče - načelo neposrednosti izvajanja dokazov - načelo enakega varstva pravic v postopkuDokaz, ki je bil pridobljen v tujini brez sodelovanja naših oblastnih organov za potrebe tujega postopka je mogoče uporabiti v našem postopku, če ima tak dokaz zakonito podlago v tujem pravu in če dokaz ni bil pridobljen s kršitvijo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki so varovane v Ustavi RS ali v nasprotju z mednarodnimi standardi varovanja človekovih pravic po EKČP. Naše sodišče ne more presojati skladnosti delovanja tujih pravosodnih organov, saj bi s tem poseglo v suvereno odločanje tujih pravosodnih organov. Sodišču tudi ni potrebno v sodbi za vsak v tujini pridobljen dokaz posebej utemeljevati tuje zakonske podlage za pridobitev dokaza in skladnost z uveljavljenimi mednarodnimi standardi varovanja človekovih pravic in svoboščin in skladnosti tem standardom naši Ustavi, temveč bo to storilo le v primeru, če bo sodnik posumil, da je bil dokaz pridobljen v nasprotju z navedenimi standardi oziroma brez ustrezne zakonske podlage, posebej pa če bo stranka...
VSRS Sodba I Ips 61594/2013Vrhovno sodiščeKazenski oddelek05.12.2019kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - nasilje v družini - zakonski znaki - spravljanje v podrejen položaj - čas storitve kaznivega dejanja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - standard obrazloženosti odločbe pritožbenega sodiščaČas kaznivega dejanja kot sestavni del opisa je v sodbi dovolj označen s časovnim okvirom ravnanja obsojenca, ki je bilo trajajoče, kontinuirano, z različnimi izvršitvenimi oblikami in je opisano tako, da je jasno v katerem obdobju se je kaznivo dejanje dogajalo. Podatek o času storitve kaznivega dejanja je potreben za individualizacijo konkretnega kaznivega dejanja, ni pa njegov zakonski znak in časovni okvir ni pravnorelevantna okoliščina, ki bi se nanašala na zakonske znake kaznivega dejanja. Opis dejanja konkretizira obsojenčeva posamična ravnanja do oškodovanke, večletno kontinuirano nasilno ravnanje tako psihično kot fizično nasilje, grožnje, to je ravnanja, ki so vodila v podrejenost, ko je oškodovanka postala objekt izvajanja nasilja, ki se mu niti ni mogla izogniti in je obsojenec pri njej povzročil prestrašenost, ogroženost in strah, kar vse predstavlja podrejen položaj.
VSRS Sodba I Ips 51971/2013Vrhovno sodiščeKazenski oddelek16.01.2020bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev pravice do obrambe - pravica do izvajanja dokazov v korist obdolženca - branje zapisnika o ogledu kraja dejanja - rekonstrukcija - soglasje strank za branje zapisnikov - nedovoljeni dokaziSodišče prve stopnje za branje zapisnikov o ogledu kraja kaznivega dejanja in rekonstrukciji na glavni obravnavi v skladu s prvim odstavkom 339. člena ZKP ne potrebuje soglasja strank.
VSRS Sklep I Up 7/2020Vrhovno sodiščeUpravni oddelek26.02.2020začasna odredba - gradnja daljnovoda - inšpekcijski ukrep odstranitve objekta - odložitvena začasna odredba - kršitev kontradiktornosti - odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih - izkazana težko popravljiva škoda - ugoditev pritožbiUtemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje ugotavljalo dejstva in izvajalo dokaze po uradni dolžnosti, nadalje da je odločitev oprlo na dejstva, ki jih ni zatrjevala nobena od strank postopka, pri tem pa razloge za odločitev le pavšalno obrazložilo in s tem kršilo 8. in 14. točko 339. člena ZPP v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 75. člena ZUS-1. Pritožnik je izkazal škodo, ki presega to, kar po naravi stvari spremlja izvršitev naloženega ukrepa. Taka škoda po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča šteje za težko popravljivo škodo v inšpekcijskih zadevah.
VSRS Sklep I Upr 1/2020Vrhovno sodiščeUpravni oddelek26.02.2020posredovanje osebnih podatkov upniku - banka kot zavezanec za dajanje podatkov - spor o pristojnosti - spor o pristojnosti med Okrožnim sodiščem in upravnim sodiščem - ni upravni spor - gospodarski sporTožena stranka kot banka ne izdaja upravnih aktov, zato tudi o posredovanju zahtevanih podatkov ne odloča z upravnim aktom. V konkretnem primeru ne gre za spor po 2. oziroma 4. členu ZUS-1, za katerega bi bilo pristojno Upravno sodišče Republike Slovenije kot specializirano sodišče za upravne spore. Pristojnost Upravnega sodišča s 34. členom ZVOP-1 ni določena za uveljavljanje obveznosti posredovanja podatkov, čeprav je taka obveznost določena tudi s tem zakonom. Člen 34 namreč zagotavlja sodno varstvo v upravnem sporu le posamezniku, ki ugotovi, da so kršene njegove pravice, določene s tem zakonom. Ker tudi ZVOP-1 ne določa pristojnosti Upravnega sodišča kot specializiranega sodišča za odločanje o tožbenem zahtevku, je na podlagi 1. člena ZPP za odločanje o njem lahko pristojno le sodišče splošne pristojnosti.
VSRS Sodba I Ips 52609/2010Vrhovno sodiščeKazenski oddelek13.02.2020bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izvedenec - postavitev novega izvedenca - dokazni predlog - pravica do obrambe - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki - malomarno zdravljenje - obstoj vzročne zveze - prekinitev vzročne zveze - krivda - malomarnostDolžnostno ravnanje zdravnika je v inkriminaciji iz prvega odstavka 179. člena KZ-1 določeno kot ravnanje v skladu s pravili zdravniške znanosti in stroke. Kršitev zdravniške stroke je v vseh inkriminacijah, relevantnih za zdravniško dejavnost, prvi, elementarno konstitutivni element kaznivega dejanja. Dolžnostno ravnanje zdravnikov je določeno v posebnih predpisih, imenovanih kot pravila znanosti in stroke, na katere dispozicija odkazuje (blanketna dispozicija). Kot izvršitveno ravnanje pri tem kaznivem dejanju pride v poštev vsakršna preventivna (zdravljenje v širšem pomenu) in kurativna dejavnost (zdravljenje v ožjem pomenu), in, med ostalim, tudi nadzorovanje podrejenega zdravstvenega osebja. Zdravnik torej v postopku zdravljenja lahko ravna v nasprotju s pravili zdravniške znanosti in stroke pri: 1. postavljanju diagnoze (predvsem opustitev dosegljivih diagnostičnih možnosti); 2. zdravljenju (zanemarjanje temeljnih ukrepov, nesodobno zdravljenje, nepotrebno...

Izberi vse|Izvozi izbrane