<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Upravni oddelek

Sodba X Ips 652/2006
ECLI:SI:VSRS:2009:X.IPS.1690.2006

Evidenčna številka:VS1011731
Datum odločbe:27.08.2009
Opravilna številka II.stopnje:Sodba UPRS U 2151/2005
Področje:DENACIONALIZACIJA - DRŽAVLJANSTVO
Institut:denacionalizacija - ugotovitev državljanstva - osebe nemške nacionalne pripadnosti - domneva nelojalnosti - dokazovanje lojalnosti - dokazno breme

Jedro

Časovni okvir, ki je pomemben za ugotovitev državljanstva, je določen v Zakonu o državljanstvu Ljudske republike Jugoslavije – ZDrž, ki določa v drugem odstavku 35. člena novele iz leta 1948 oviro za ugotovitev oziroma nadaljevanje jugoslovanskega državljanstva na dan 28.8.1945, če so kumulativno podani trije pogoji: življenje v tujini, nemška narodnost in ob tem domneva nelojalnosti med vojno ali pred vojno proti narodnim in državnim koristim narodov FLRJ. Na podlagi te določbe ZDrž je bilo odrečeno državljanstvo FLRJ tistim osebam nemške narodnosti, ki so se pregrešile zoper svoje državljanske dolžnosti, ker so s svojim ravnanjem izkazovale lojalnost nemškemu Reichu. Ustavno sodišče Republike Slovenije je že preizkusilo, ali je uporaba drugega odstavka 35. člena ZDrž v besedilu novele ZDrž v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije. Uporaba navedene določbe je bila po mnenju Ustavnega sodišča z vidika pravne kontinuitete pri ugotavljanju državljanstva dopustna.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožničino pritožbo proti odločbi tožene stranke z dne 29. 8. 2005. Z njo je bila zavrnjena njena pritožba proti odločbi Upravne enote Ruše z dne 29. 10. 2004, s katero je bilo ugotovljeno, da se A. in B.A. po predpisih o državljanstvu, ki so na območju Republike Slovenije veljali do uveljavitve Zakona o državljanstvu Republike Slovenije - ZDRS dne 25. 6. 1991, nista štela za jugoslovanska državljana.

2. Sodišče prve stopnje je pritrdilo odločitvi tožene stranke in tudi razlogom, ki jih je zanjo navedla. V obravnavani zadevi gre za ugotavljanje državljanstva A. in B.A., kar predstavlja predhodno vprašanje v postopku denacionalizacije po določbah tretjega odstavka 63. člena Zakona o denacionalizaciji - ZDen. Pravilna je ugotovitev upravnih organov, da sta bila zakonca A. člana nacistične organizacije Štajerska domovinska zveza, kar nedvomno kaže na njuno osebno opredelitev in odločitev ter posledično tudi na njuno prištevanje k nemški narodnosti. Te ugotovitve temeljijo na uradnih originalnih dokumentih Štajerske domovinske zveze Ruše, ki je primaren vir podatkov. Tožnica je imela tudi možnost izpodbijanja, domneve nelojalnosti, vendar ni predložila nobenih dokazov, ki bi to domnevo izpodbili. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja sta upravna organa pravilno uporabila materialno pravo (drugi odstavek 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ – ZDRŽ njegove novele z dne 4. 12. 1948), ker so izpolnjeni vsi trije pogoji za ugotovitev, da zakonca A. ne štejeta za jugoslovanska državljana.

3. Tožnica v pritožbi (sedaj reviziji) izpodbija prvostopno sodbo zaradi bistvene kršitve postopka, napačne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Glede napačna uporabe materialnega prava ponavlja tožbene trditve in svoje stališče, da novela ZDRŽ z dne 4. 12. 1948 ni imela povratne veljave in, da je takšna uporaba tega predpisa v nasprotju s samim zakonom ter s takrat veljavno Ustavo. Napačno je tudi stališče Ustavnega sodišča, ki je s svojo odločitvijo odprlo vrata retroaktivni uporabi novele ZDrž in s tem dopustilo diskriminacijo na narodnostni osnovi ter kršitev 14. in 22. člena Ustave Republike Slovenije iz poglavja o človekovih pravicah, ki je bila iz Evropske konvencije o človekovih pravicah oziroma Splošne deklaracije o človekovih pravicah prepisana v slovensko Ustavo in dopolnjena s členom 15., ki določa, da se določbe ustave iz poglavja o človekovih pravicah izvajajo neposredno na podlage Ustave. Odločitev sodišča po mnenju pritožbe temelji tudi na nepopolni in zmotni ugotovitvi dejanskega stanja, saj sklep o njuni nemški narodnostni pripadnosti in tudi o njunem nelojalnem ravnanju izhaja iz domnevnega članstva zakoncev A. v Kulturbundu. Predlaga ugotovitev reviziji, spremembo izpodbijane sodbe z ugotovitvijo, da sta zakonca A. štela za jugoslovanska državljana in državljana Republike Slovenije, podrejeno pa, da Vrhovno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v ponovno sojenje sodišču prve stopnje pred spremenjenim senatom.

4. Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki v drugem odstavku 107. člena določa kriterije, po katerih se pritožbe, vložene pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe, vse ostale, ki pa teh kriterijev ne izpolnjujejo, se štejejo za pravočasne in dovoljene revizije. Ker obravnavana pritožba, vložena po ZUS, ne izpolnjuje kriterijev za pritožbo po ZUS-1, jo Vrhovno sodišče obravnavalo po ZUS-1 kot revizijo, sodba sodišča prve stopnje pa je v skladu z določbo drugega odstavka 107. člena ZUS-1 postala pravnomočna s 1. 1. 2007.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo, ki se vloži zaradi bistvene kršitve pravil postopka v upravnem sporu po 2. in 3. odstavku 75. člena ZUS-1 in zaradi zmotne uporabe materialnega prava ( prvi odstavek 85. člena ZUS), ni je pa mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V okviru teh določb je Vrhovno sodišče preizkusilo revizijske razloge.

8. V obravnavani zadevi gre za ugotavljanje državljanstva (tretjem odstavku 63. člena ZDen) kot predhodnega vprašanja v postopku denacionalizacije in kot pogoja za pridobitev upravičenja do denacionalizacije. Zato je treba upoštevati poleg predpisov, ki urejajo državljanstvo, tudi določbe ZDen.

9. Ugotovitve upravnega organa in sodišča prve stopnje temeljijo na dejstvu, da sta bila zakonca A. leta 1941 domovinsko pristojna v bivšo občino C. in tako državljana Kraljevine Jugoslavije, vendar nista postala jugoslovanska državljana po ZDRŽ.. Ta ugotovitev temelji na dejstvu, da sta s 4. 12. 1948 živela v tujini in da sta bila od 10. 5. 1945, po potrdilu Občinskega urada L., v tem kraju prijavljena. Bila sta člana nacistične Štajerske domovinske zveze z rdečo legitimacijo. Na podlagi okupatorske Uredbe o pridobitvi nemškega državljanstva na področju Spodnje Štajerske so bili po smem zakonu nemški državljani vsi jugoslovanski državljani nemške narodnosti, ki so 14. 10. 1941 prebivali na omenjenih območjih. To so dejanske ugotovitve, ki ne morejo biti predmet revizijske presoje in je nanje revizijsko sodišče vezano (2. odstavek 85.člena ZUS-1). Revizijski ugovori, ki se nanje nanašajo, pomenijo nedovoljen revizijski razlog.

10. Neutemeljen je revizijski očitek, da je bilo materialno pravo zmotno uporabljeno, ker je uporaba novele ZDRŽ iz leta 1948 imela nedovoljen retroaktivni učinek. Pravilno je ta ugovor zavrnilo že prvostopno sodišče in se pri tem utemeljeno sklicevalo na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. U-I-23/93 z dne 20. 3. 1997 (Ur. l. RS, št. 23/97), s katero je to v 41. in naslednjih (zlasti v 45. točki) odločilo, da je uporaba take določbe z vidika pravne kontinuitete pri ugotavljanju državljanstva dopustna. Na obrazložitev iz navedene ustavne odločbe se sklicuje tudi revizijsko sodišče v obravnavani zadevi in je na tem mestu zato ne ponavlja.

11. Revidentka v reviziji uveljavlja bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu. Toda domnevnih procesnih kršitev ni opredelila določno , niti ne navede za utemeljitev revizije potrebnih trditev o procesnih kršitvah, niti jih dokazno ne podpre. S pavšalnim očitkom, da je sodba obremenjena z bistveno kršitvijo pravil postopka v upravnem sporu, pa revizije ni mogoče utemeljevati. Zato revizijsko sodišče sodbe v tej smeri ni preizkušalo.

12. Neutemeljen je revizijski očitek, da so bile s prejeto odločitvijo kršene določbe 14. in 22. člena Ustave Republike Slovenije iz poglavja o človekovih pravicah in 15. člen Splošne deklaracije o človekovih pravicah. Ta člen Splošne deklaracije o človekovih pravicah prepoveduje le samovoljni odvzem državljanstva. ZDRŽ pa zakoncema a. ni odvzel državljanstva FLRJ, temveč ju v državljanstvo ni sprejel, ker sta bila nemške narodnosti (izkazano s članstvom v Štajerski domovinski zvezi), živela sta v tujini (tega revidentka ne zanika), to pa je hkrati bilo podlaga za domnevo, da sta bila nelojalna. Ustavno sodišče Republike Slovenije je v prej navedeni odločbi odločilo, da uporaba drugega odstavka 35. člena novele ZDrž ni v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije.

13. Revidentka tudi meni, da je bilo zmotno ugotovljeno dejansko stanje glede nelojalnega ravnanja, kot tretjega pogoja po drugem odstavku 35. člena ZDrž. Nelojalnost je pravno nedoločen pojem in kot takšen del materialnega prava, katerega uporabo revizijsko sodišče preizkusi po uradni dolžnosti. V tretjem, odstavku 63. člena ZDen je določeno, da pri ugotavljanju jugoslovanskega državljanstva za pridobitev upravičenja do denacionalizacije ni mogoče ugotavljati obstoja nelojalnega ravnanja zoper interese narodov in države FLRJ. Po stališču iz odločbe Ustavnega sodišča RS, U-I-23/93 vsebuje določba drugega odstavka 35. člena ZDrž v povezavi z določbo tretjega odstavka 63. člena ZDen, domnevo nelojalnosti, ki je ni dopustno razlagati tako, da prizadeta oseba ne bi imela pravice izpodbijati te domneve in dokazovati nasprotnega (46. - 49. točka navedene odločbe Ustavnega sodišča). Iz izpodbijane sodbe izhaja, da imela revidentka možnost predlaganja dejstev in okoliščin, s katerimi bi izpodbila zakonsko domnevo o nelojalnosti oziroma dokazovala lojalnost zakoncev A., vendar, kot to izhaja iz izpodbijane sodbe, ni ponudila dokazov o njunem ravnanju, ki bi izpričalo njuno lojalnost, oziroma ni dokazala obstoja drugih okoliščin, ki bi prepričljivo nasprotovale domnevi nelojalnosti.

14. Preizkus materialnopravne pravilnosti izpodbijane sodbe je zato pokazal, da ji ni mogoče ničesar očitati.

15. Ker zatrjevani dopustni revizijski razlogi niso podani, je Vrhovno sodišče Republike Slovenije v skladu z 92. členom ZUS-1 revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

16. Revidentka z revizijo ni uspela, zato trpi sama stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP ter prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).


Zveza:

ZDen člen 63, 63/3.
ZDrž člen 35, 35/2.
Datum zadnje spremembe:
11.02.2010

Opombe:

P2RvYy02NDIzNw==