<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Mariboru
Gospodarski oddelek

VSM sodba Cpg 145/96
ECLI:SI:VSMB:1996:CPG.145.96

Evidenčna številka:VSM00377
Datum odločbe:06.12.1996
Področje:civilno procesno pravo - zdravstveno zavarovanje
Institut:izločitev sodnika - zdravstveno zavarovanje - zavod

Jedro

Dne 1.3.1992 je začel veljati ZZVZZ, ki je v 45. členu določil, da se sredstva za obvezno zdravstveno zavarovanje zagotavljajo s prispevki, ki jih Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije plačujejo zavarovanci, delodajalci in drugi. Zavod za zdravstveno zavarovanje je pravna oseba po II. odstavku 4. člena Zakona o zavodih (Ur.l. RS št. 12/91 in 8/96), njegove organizacijske enote, ki jih oblikuje na podlagi IV. odstavka 69. člena ZZVZZ, pa niso pravne osebe, zato po 77. členu ZPP ne morejo biti pravdne stranke.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni in tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja prerekane terjatve tožeče stranke do tožene stranke v višini 1.204.344,85 (milijon dvesto štiri tisoč tristo štiriinštirideset) tolarjev z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.12.1991 do plačila zavrne.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo ugotovilo obstoj prerekane terjatve v višini 1.204.344,85 tolarjev z zamudnimi obrestmi.

Zoper to sodbo je tožena stranka - stečajni dolžnik pravočasno vložila pritožbo, ki vsebuje pritožbene razloge bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in smiselno zmotne uporabe materialnega prava ter predlog za razveljavitev prvostopne sodbe. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka naj bi bila v tem, da je pri izdaji sodbe na prvi stopnji sodelovala sodnica, ki je v stečajni zadevi zoper toženo stranko predsednica stečajnega senata. Odločitev o zahtevku pa naj bila napačna, ker gre za terjatev Republike Slovenije - Ministrstva za finance, ki je to terjatev prvi priglasil v stečajnem postopku in mu je bila tudi priznana na naroku za preizkus terjatev.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je sicer dovolj pravilno ugotovilo dejansko stanje, vendar je nepravilno uporabilo materialno pravo, ko je razsodilo, da je tožeča stranka upravičena do terjatve na podlagi 99. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur.l. RS št. 9/92 in 13/93, v nadaljevanju ZZVZZ).

Vtoževano terjatev predstavljajo prispevki za zapadle in neporavnane obveznosti iz izplačanih osebnih dohodkov delavcem tožene stranke iz leta 1991. Po 4. členu Zakona o prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno varstvo in zaposlovanje (Ur.l. RS št. 48/90) so zavezanci v letu 1991 morali sredstva za zdravstveno varstvo plačevati v republiški proračun. Dne 1.3.1992 je začel veljati ZZVZZ, ki je v 45. členu določil, da se sredstva za obvezno zdravstveno zavarovanje zagotavljajo s prispevki, ki jih Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju Zavod) plačujejo zavarovanci, delodajalci in drugi. Do 29.2.1992 so bili torej zavezanci prispevke za zdravstveno zavarovanje dolžni plačevati v proračun, od 1.3.1992 naprej pa Zavodu.

Gleda na to, da je vtoževana terjatev zapadla 3.1.1991, 14.2.1991 in 11.4.1991, in da jo je bilo treba do 1.3.1992 plačevati v proračun, jo je Republika Slovenija - Ministrstvo za finance povsem pravilno dne 10.12.1991 prijavilo kot terjatev v stečajnem postopku in st.

upravitelj jo je na naroku za preizkus terjatev dne 20.1.1992 tudi priznal.

Financiranje zdravstvenega zavarovanja je do 29.2.1992 potekalo preko državnega proračuna, v katerega bilanci prihodkov so bili predvideni tudi prihodki iz naslova prispevkov za zdravstvo, v bilanci odhodkov pa odhodki za zdravstvo. Za izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja je bila pristojna Republiška uprava za zdravstveno varstvo kot organ, ki je deloval v sestavi Ministrstva za zdravstvo, družino in socialne zadeve. Po I. odstavku 99. člena ZZVZZ je njene delavce in premoženje prevzel Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kar pa ne pomeni, da je prevzel tudi terjatve proračuna, ki so se plačevale za zdravstveno varstvo. Po II. odstavku 99. člena ZZVZZ se namreč na Zavod niso prenesle niti neporavnane obveznosti republiškega proračuna in občinskih proračunov, ki so do 29.2.1992 že nastale. Predmetna terjatev je torej terjatev državnega proračuna iz naslova prispevkov za zdravstvo, saj je nastala, dospela v plačilo, bila prijavljena v stečajnem postopku in tudi ugotovljena na naroku za preizkus terjatev še pred začetkom veljavnosti ZZVZZ, ki v nobenem določilu ni zapisal, da takšna terjatev preide na Zavod, ne na kogarkoli drugega. Pravica terjati prispevke za zdravstvo od zavezancev pa tako ali tako ni bila v pristojnosti Republiške uprave za zdravstveno varstvo, temveč v pristojnosti Ministrstva za finance, oz. njegovih služb.

Ko je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožeča stranka upravičena do terjatve na podlagi I. odstavka 99. člena ZZVZZ, je zmotno uporabilo materialno pravo, zato je pritožbeno sodišče po 4. točki 373. člena ZPP izpodbijano sodbo spremenilo in tožbeni zahtevek zavrnilo, ker ni utemeljen.

Glede na dileme sodišča prve stopnje, komu naj bi terjatev pripadla, ali Zavodu ali njegovi območni enoti pa sodišče druge stopnje opozarja, da je v pravdnem postopku stranka lahko le Zavod, katerega sedež je v Ljubljani. Zavod je pravna oseba po II. odstavku 4. člena Zakona o zavodih (Ur.l. RS št. 12/91 in 8/96), njegove organizacijske enote, ki jih oblikuje na podlagi IV. odstavka 69. člena ZZVZZ, pa niso pravne osebe, zato po 77. členu ZPP ne morejo biti pravdne stranke.

Sodišče prve stopnje pa ni zagrešilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka, o kateri je govoril pritožnik. Le-ta bi bila podana, če bi pri izdaji sodbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki bi moral biti po zakonu izločen (1. do 5. točka 71. člena ZPP).

Tožena stranka je verjetno mnenja, da predsednica senata ne bi smela opravljati sodniške dolžnosti v predmetni zadevi, ker naj bi v isti zadevi sodelovala pri izdaji odločbe nižjega sodišča (5. točka 71. člena ZPP). To se ni zgodilo, saj je sklep o napotitvi na pravdo, ki ga je ista sodnica izdala tudi kot predsednica stečajnega senata, odločba istega sodišča, in je samo sklep, s katerim se ugotovi, da je st. upravitelj terjatev prerekal, v posledici česar je upnik napoten na pravdo. Šele v pravdi se meritorno odloči o zadevi in bi bila kršitev podana, če bi sodnica sodelovala pri odločanju o odločbi, ki se izpodbija.

Izrek o stroških je odpadel, ker jih pritožnik ni priglasil.

 


Zveza:

ZZ člen 4, 4/2, 4, 4/2. ZPP (1977) člen 71, 71/1-5, 77, 71, 71/1-5, 77. ZZVZZ člen 45, 69, 69/4, 99, 45, 69, 69/4, 99.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy00Njg5Nw==