<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Upravno sodišče
Javne finance

UPRS sodba I U 1264/2013
ECLI:SI:UPRS:2014:I.U.1264.2013

Evidenčna številka:UL0009775
Datum odločbe:06.05.2014
Senat, sodnik posameznik:mag. Mira Dobravec Jalen (preds.), Jonika Marflak Trontelj (poroč.), Petra Hočevar
Področje:JAVNI RAZPISI
Institut:javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje kulturnih programov - sestava strokovne komisije - strokovna presoja komisije - društvo v javnem interesu

Jedro

Izpolnjevanje razpisnih kriterijev je treba presojati zadržano, saj se sodišče ne sme spuščati v primernost strokovne presoje kriterijev, ki po naravi stvari ne omogočajo izključno objektivnega vrednotenja. Sodišče po navedenem, če ni napak pri uporabi materialnega ali procesnega prava, odločitev organa odpravi le v primeru, če je njegova argumentacija očitno nerazumna.

Organ je upošteval 36. člena ZDru-1, saj iz ocenjevalnega lista, ki je del upravnega spisa zadeve, izhaja, da je tožnik zato, ker ima status društva v javnem interesu, prejel 2 točki.

Kot izhaja iz podatkov upravnega spisa zadeve, ima strokovna programska komisija javnega razpisa za izbor kulturnih projektov na področju različnih manjšinskih etničnih skupnosti v RS pet članov in tajnika, ki nima pravice glasovanja, zato je bila komisija sestavljena pravilno in skladno z določbami 14. Pravilnika o načinu dela strokovno programskih komisij Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Organ prve stopnje je z izpodbijano odločbo odločil, da se v letu 2013 kulturni projekt X. predlagatelja - tožnika sprejme v sofinanciranje v višini 500,00 EUR. V obrazložitvi navaja, da je tožnik podal vlogo za sofinanciranje navedenega projekta na Javni razpis za izbor kulturnih projektov na področju različnih manjšinskih etničnih skupnosti in priseljencev v RS, ki jih je v letu 2013 sofinanciral Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (v nadaljevanju Javni razpis, Uradni list RS, št. 7/2013). Prejete vloge je presojala strokovna programska komisija za izbor kulturnih projektov na področju različnih manjšinskih etničnih skupnosti in priseljencev v RS na podlagi podatkov iz vlog ter za sofinanciranje predlagala tiste, ki so v postopku ocenjevanja v celoti izpolnjevale objavljene splošne kriterije razpisa in so na podlagi posebnih kriterijev razpisa prejele najmanj 60 točk. Tožnikov projekt Zlato pero - Ljubljana 2013 je v postopku skupaj prejel 65 točk od možnih 100 točk. Strokovna komisija je podala obrazložitev, da je omenjeni tožnikov projekt prejel 21 točk od možnih 25 v sklopu obseg in učinki realizacije projektov tožnika v preteklih letih, v sklopu zasnova in izvedba predlaganega projekta 29 točk od možnih 50 in v sklopu uresničevanje ciljev nacionalnega programa sklada s predlaganim projektom 15 točk od možnih 25. Komisija je ugotovila, da je tožnik prepoznaven na področju delovanja manjšinskih etničnih skupnosti in izkazuje ustrezen obseg produkcije zadnjih let. Reference s strokovno spremljanih srečanj dosegajo primerno raven. Ima ustrezen obseg medijskih objav in deluje kot društvo v javnem interesu. Ugotovila je tudi, da je projekt primerno zastavljen in da predstavlja ustrezen doprinos k strokovnemu razvijanju dejavnosti manjšinskih etničnih skupnosti ter da tožnik s prijavljenim projektom uresničuje temeljno raven načrtovanih ciljev, ki so pomembni pri razvijanju kulturnih dejavnosti manjšinskih etničnih skupnosti. Prvostopenjski organ še navaja, da je bila tožniku dana možnost, da se o predlogu strokovne komisije pisno izjavi v predpisanem roku, vendar izjave ni podal.

2. Drugostopenjski organ je pritožbo tožnika zoper izpodbijano odločbo zavrnil z odločbo z dne 17. 7. 2013. V zvezi s pritožbeno navedbo, da je organ naklepno in s povzročanjem namerne škode spregledal vse reference tožnika, odgovarja, da ta očitek ni utemeljen, saj tožnik za to ne navaja nobenih konkretnih argumentov, na podlagi katerih bi drugostopenjska strokovna komisija lahko ta kriterij v vlogi prijavitelja ocenila drugače, njegov projekt pa je bil po prvostopenjski izpodbijani odločbi sprejet v sofinanciranje v višini 500,00 EUR. Poleg tega je projekt v prvostopenjskem ocenjevanju pri kriteriju zasnova in izvedba predlaganega projekta izgubil 4 od 50 točk, pri kriteriju uresničevanje ciljev nacionalnega programa sklada pa 10 od možnih 25, čemur tožnik v svoji pritožbi ne ugovarja. Glede statusa v javnem interesu strokovna komisija navaja, da je tožnikova vloga v postopku ocenjevanja in v skladu z veljavno zakonodajo prejela dodatni 2 točki. Pritožbeni organ mnenje strokovne komisije sprejema in meni, da je jasno, popolno in dovolj obrazloženo. Opozarja pa tudi, da se tožnik pritožuje pavšalno in brez navedbe konkretnih pritožbenih navedb, saj to počne z istim besedilom kar za pet vsebinsko popolnoma različnih in različno ocenjenih projektov. Ugotavlja še, da tožnik ni izkoristil možnosti, da bi se pisno odzval po prejetem obvestilu o predlogu sofinanciranja projekta na prvi stopnji.

3. Tožnik v tožbi navaja, da je bil njegov projekt napačno dejansko in pavšalno presojen, zato je izpodbijana odločba nezakonita in škodljiva. Meni, da je ocenjevanje njegove vloge zavajajoče, nelogično in nezakonito in kot takšno s strani komisije prvostopenjskega organa prirejeno samo za posamezne prijavitelje, kar pomeni, da nimajo vsi prijavitelji enakih možnosti. Navaja, da mu je bila povzročena škoda v višini več kot 20.500,00 EUR in dodaja svoj pogled na delovanje toženke ter se sklicuje na sodbi Upravnega sodišča I U 1074/2010 z dne 21. 12. 2010 in I U 641/2013 z dne 7. 5. 2013. Ob vpogledu v dokumentacijo je ugotovil, da so bile vloge drugih vlagateljev ocenjene z več točkami, zato se sprašuje, ali morda pri ocenjevanju ni bil kršen zakon o prepovedi diskriminacije. Meni, da organ ni upošteval 14. in 22. člena Ustave RS ter 36. člena Zakona o društvih (v nadaljevanju ZDru-1). Sodišču predlaga, da opravi glavno obravnavo in zasliši A.A., predsednika ocenjevalne komisije in B.B., zaposlenega pri prvostopenjskem organu ter po izvedbi dokazov izpodbijano odločbo razveljavi (pravilno: odpravi) in toženki naloži, da je dolžna tožniku poravnati projektno škodo v znesku 20.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter ji naloži povrnitev tožnikovih stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Toženka v odgovoru na tožbo odgovarja na tožbene navedbe in sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

5. Tožnik je vložil še dve pripravljalni vlogi, v katerih deloma ponavlja in dodatno pojasnjuje tožbene navedbe ter sodišču predlaga, da zasliši tudi C.C., D.D. in E.E., vse zaposlene pri Ministrstvu za F. Vztraja pri svojem tožbenem predlogu.

6. Toženka je vložila še pripravljalno vlogo z dne 25. 2. 2014, v kateri odgovarja na navedbe tožnika v pripravljalni vlogi.

7. Tožba ni utemeljena.

8. V obravnavani zadevi je sporna odločitev upravnega organa o sofinanciranju tožnikovega kulturnega projekta X., kateremu je strokovna programska komisija za izbor kulturnih projektov na področju različnih manjšinskih etničnih skupnosti in priseljencev v RS dodelila 65 točk od možnih 100 in je bil navedeni kulturni projekt sprejet v sofinanciranje v višini 500,00 EUR.

9. Kot izhaja iz določb 114. do 120. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (v nadaljevanju ZUJIK), Pravilnika o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov ter Javnega razpisa, se strokovna presoja na razpis prijavljenih kulturnih projektov in nato izbor projektov opravi na podlagi vlog predlagateljev - prijav na razpis s priloženo dokumentacijo. V javnem razpisu so v točkah 8 - splošni kriteriji razpisa in 9 - posebni kriteriji razpisa dovolj podrobno navedeni elementi, po katerih bodo vloge kandidatov ocenjene.

10. Tožnik v tožbi in v nadaljnjih pripravljalnih vlogah smiselno uveljavlja ugovor, da je odločitev, s katero njegovi vlogi ni bilo ugodeno v zahtevanem obsegu in posledično ni prejel zahtevanega zneska finančnih sredstev, nezakonita (tudi) zaradi nepravilno izvedenega ocenjevanja. V zvezi z ugovori glede izvedbe ocenjevanja sodišče meni, da je bil, glede na podatke upravnega spisa zadeve, postopek ocenjevanja skladen s pogoji Javnega razpisa. Zato sodišče tožbene očitke, da tožnik neupravičeno ni prejel večjega števila točk, zavrača kot neutemeljene. Sodišče se namreč v subjektivne ocene strokovne komisije ne more spuščati. Glede na specifično pravno naravo sofinanciranja iz javnih sredstev na podlagi javnega razpisa in njenih učinkov na sodno varstvo v upravnem sporu, gre po že ustaljeni sodni praksi (npr. sodba tega sodišča I 1104/2003 z dne 14. 12. 2005) za specifičen tip upravnega spora, kjer se mora upoštevati načelo enakih možnosti zainteresiranih udeležencev, da konkurirajo za javna sredstva. Presoja zakonitosti dodeljevanja finančnih sredstev v upravnem sporu glede materialnopravnih in procesnih vprašanj je stroga, pri strokovno tehničnih vprašanjih pa zadržana v tem smislu, da se sodišče ne sme spuščati v presojo, ali gre za bolj ali manj upravičeno oziroma primerno odločitev. Drugače povedano to pomeni, da je izpolnjevanje razpisnih kriterijev v tem smislu treba presojati zadržano, saj se sodišče ne sme spuščati v primernost strokovne presoje kriterijev, ki po naravi stvari ne omogočajo izključno objektivnega vrednotenja. Sodišče po navedenem, če ni napak pri uporabi materialnega ali procesnega prava, odločitev organa odpravi le v primeru, če je njegova argumentacija očitno nerazumna (prim. sodbe Upravnega sodišča U 1104/2005 z dne 14. 12. 2005 in I U 1724/2009 z dne 14. 4. 2011).

11. Po pregledu upravnih spisov in glede na zgoraj povedano sodišče sodi, da je prvostopenjski organ izpodbijano odločbo v zadostni meri obrazložil in navedel odločilne razloge, ki so narekovali sprejeto odločitev. V obravnavanem primeru je doseženo število točk, ki jih je prejel tožnik za prijavljeni projekt, mogoče preizkusiti, saj je razvidno tako iz ocenjevalnega lista kot tudi iz izpodbijane odločbe. Glede na doseženo skupno število točk je bil tožnikov prijavljeni projekt tudi sprejet v sofinanciranje. Doseženemu številu točk in višini pripadajočega zneska tožnik izrecno niti ne nasprotuje. Njegove tožbene navedbe so pavšalne in nekonkretizirane. Sicer pa iz upravnega spisa zadeve izhaja, da je bil tožnik pred izdajo izpodbijane odločbe z obvestilom z dne 2. 4. 2013 obveščen o številu dodeljenih točk, vendar se na to obvestilo v odrejenem roku (do 12. 4. 2013) niti kasneje do izdaje izpodbijane odločbe, ni odzval oziroma ni izjavil. Iz tega izhaja, da v upravnem postopku na prvi stopnji ni ugovarjal ugotovitvam strokovne komisije, čeprav je to možnost imel.

12. Po presoji sodišča tožnik zatrjevanega nastanka škode več kot 20.500,00 EUR ni z ničemer izkazal, niti ta nima podlage v podatkih upravnega spisa.

13. Ne drži pa niti ugovor, da organ ni upošteval 36. člena ZDru-1, po katerem se pri javnih razpisih za pridobivanje sredstev iz državnega proračuna, namenjenih društvom, v merilih, s pomočjo katerih se izberejo prejemniki sredstev, upošteva tudi status društva v javnem interesu, pri čemer upoštevanje statusa ne sme presegati 20 % vrednosti ostalih meril. Sodišče ugotavlja, da iz ocenjevalnega lista, ki je del upravnega spisa zadeve, izhaja, da je tožnik zato, ker ima status društva v javnem interesu, prejel 2 točki.

14. Sodišče zavrača tudi tožbeni ugovor glede sestave strokovne komisije, Glede na prvi odstavek 3. člena Pravilnika o načinu dela strokovno programskih komisij Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (priloga B2) ima lahko strokovna komisija od tri do pet članov. Kot izhaja iz podatkov upravnega spisa zadeve, ima strokovna programska komisija javnega razpisa za izbor kulturnih projektov na področju različnih manjšinskih etničnih skupnosti v RS pet članov in tajnika (priloga A8 in B3). Ker, kot izhaja iz četrtega odstavka 12. člena navedenega Pravilnika, tajnik komisije nima pravice glasovanja, je bila po presoji sodišča komisija sestavljena pravilno in skladno z določbami tega Pravilnika. Tožnik v tožbi in v obeh pripravljalnih vlogah graja tudi ocenjevanje projektnih vlog in organu očita diskriminatorno ravnanje, ki pa ga konkretno ne pojasni in ne predloži nobenih dokazov za zatrjevano (sicer zgolj pavšalno) nezakonito ocenjevanje s strani strokovne programske komisije.

15. Glede na vse navedeno sodišče sodi, da tožnik organoma obeh stopenj neutemeljeno očita kršitev 14. člena (enakost pred zakonom) in 22. člena Ustave RS (enako varstvo pravic).

16. Po povedanem je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), saj je ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče pa tudi ni našlo kršitev zakona, na katere pazi po uradni dolžnosti. Dokazne predloge za zaslišanje predlaganih prič – članov strokovne programske komisije in tajnika komisije ter zaposlenih pri prvostopenjskem in drugostopenjskem organu, je sodišče zavrnilo, saj glede na vse povedano ocenjuje, da za odločitev v tem upravnem sporu niso relevantni.

17. Izrek o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.


Zveza:

ZUJIK člen 114, 120.
ZDru-1 člen 36, 36/1.
Pravilnik o načinu dela strokovno programskih komisij Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti člen 3, 3/1, 12, 12/4.
Datum zadnje spremembe:
05.03.2015

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDc1NTk3