<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL sodba I Cp 3352/2013
ECLI:SI:VSLJ:2014:I.CP.3352.2013

Evidenčna številka:VSL0065365
Datum odločbe:19.03.2014
Senat, sodnik posameznik:dr. Vesna Bergant Rakočevič (preds.), Irena Veter (poroč.), Zvone Strajnar
Področje:LOVSTVO
Institut:disciplinska kazen - načelo neposrednosti - pravica do sodnega varstva - odprava odločbe disciplinske komisije - sanitarni odstrel - lov

Jedro

Glede na okoliščine odstrela, tožniku ni mogoče očitati, da je kršil pravilnik, ker je v nasprotju z navodili lovovodje uplenil merjasca. Po ugotovitvah prvostopenjskega sodišča je šlo namreč za sanitarni odstrel. Ta izredni poseg v populacijo divjadi pa je v določenih okoliščinah dopusten.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se odpravita odločba disciplinske komisije Lovske družine X. opr. št. 1/2011 z dne 12.8.2011 ter odločba izrednega občnega zbora Lovske družine X. brez opravilne številke z dne 8.10.2011. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožniku povrniti pravdne stroške 825,27 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Tožena stranka se zoper sodbo pritožuje zaradi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Predlaga spremembo oz. razveljavitev sodbe. Navaja, da sodišče ni opravilo vsebinske dokazne ocene. Ni pojasnjeno, zakaj sodišče meni, da je žival šepala. Očitno pa tožnik šepanja živali ne bi mogel v nobenem primeru opaziti, saj je sam povedal, da zaradi slabe vidljivosti ni mogel oceniti velikosti in spola živali. Ker ni videl šepanja, ni mogel sklepati, da je žival ranjena in še manj, da je ranjena smrtno. Ker se je v takšni situaciji odločil za odstrel, je ravnal zavestno in naklepno proti predpisom in navodilom lovovodje. Tožnik bi se moral in mogel zavedati, da ima pred seboj merjasca, ki teče za tropom, kot je to pri tej živalski vrsti v navadi in da ne ostaja za tropom zaradi poškodbe. Tako ni imel razumne podlage za sklep o smrtni ranjenosti živali. Popolno presenečenje predstavlja ocena sodišča, da se spremenjeni senat v disciplinskem postopku ni seznanil s pisnim gradivom oz. pisnimi izjavami prič. Tega tožnik tekom disciplinskega postopka, niti tekom te pravde toženi stranki ni nikoli očital. Odločitev sodišča o kršitvi postopka zaradi kršitve načela neposrednosti pomeni prekoračitev tožbenega zahtevka. Procesna napaka, ki jo sodišče očita toženi stranki, tudi če bi obstajala, ne bi mogla privesti do drugačne odločitve.

3. Tožeča stranka je odgovorila na pritožbo tožene stranke. Ugotavlja, da je sodišče povsem pravilno ugotovilo dejansko stanje in na podlagi tega sprejelo pravilno odločitev, pri tem pa je postopalo v skladu z določbami ZPP.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku pravilno in v celoti ugotovilo vse pravno pomembne okoliščine za odločitev v tej zadevi, pravilno uporabilo materialno pravo (1), pri tem pa ni storilo v pritožbi očitanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka.

6. Sodišče prve stopnje je v tej pravdni zadevi presojalo pravilnost tožniku izrečene disciplinske kazni prepovedi izvrševanja lova na divje prašiče za dobo dveh let, ki jo je z odločbo izrekla disciplinska komisija tožene stranke, potrdil pa njen izredni občni zbor. Kot pravilno izhaja iz obrazložitve sodbe, je pravica do sodnega varstva tožniku kot članu lovske družine zagotovljena v določbi 14. člena Zakona o društvih. Tožniku je bila v disciplinskem postopku z odločbo disciplinske komisije št. 1/2011 z dne 12.8.2011 izrečena disciplinska kazen, ker je prekršil določbo prvega odstavka 29. člena poslovnika tožene stranke v zvezi z drugo alinejo prvega odstavka 37. člena pravil tožene stranke, in sicer s tem, ko je dne 19.12.2010 v lovišču tožene stranke v kraju A., na organiziranem skupnem lovu, mimo navodil lovovodje R. O. uplenil starejšega merjasca, ki ni bil v planu odstrela tožene stranke. Disciplinska kazen prepovedi izvrševanja lova na divje prašiče za dobo dveh let od pravnomočne odločbe mu je bila izrečena na podlagi druge alineje prvega odstavka 35. člena Pravil LD X.

7. Glede očitkov tožnika o konkretnih procesnih kršitvah, ki naj bi jih tožena stranka zagrešila v disciplinskem postopku, je sodišče prve stopnje v pretežnem delu ugotovilo, da niso bile storjene oz. na zakonitost in korektnost postopka niso vplivale. Pri tem je izhajalo iz pravilnega izhodišča, da je potrebno tudi v disciplinskem postopku, ki ga vodijo društva po društvenih pravilih, upoštevati določena ustavno predvidena procesna jamstva. Kot kršitev postopka pa je ugotovilo, da je disciplinska komisija odločala v nasprotju s prvim odstavkom 6. člena Pravilnika o disciplinskem postopku, ki vsebuje načelo neposrednosti pri odločanju disciplinske komisije. V tem delu ima pritožba prav, da do kršitve neposrednosti obravnavanja v postopku ni prišlo s tem, ko se tožnik in njegov pooblaščenec nista strinjala z branjem zapisnika o zaslišanju prič na prejšnji disciplinski obravnavi, ampak sta zahtevala neposredno izvajanje tudi teh dokazov. Določba 14. člena Pravilnika o disciplinskem postopku omogoča disciplinski komisiji, da se zgolj preberejo morebitni zapisniki in zaznamki o zaslišanju prič in izvedencev.

8. V ostalem pa pritožba nima prav, ko graja dokazno oceno prvostopenjskega sodišča, na podlagi katere je zaključilo, da kljub prepovedi lova, tožnikov odstrel merjasca na lovu 19.12.2010 ni bil v nasprotju s pravili. Po izvedenem dokaznem postopku, v katerem je ocenilo poleg tožnikove izpovedi tudi delno nasprotujoče si izpovedbe drugih članov lovske družine, listine v spisu ter veterinarsko izvedensko mnenje, je odločitev oprlo na ugotovitev, da je do sporne uplenitve merjasca prišlo upravičeno. Žival je šepala in zaostajala za skupino in ker so že prej streljali nanjo drugi lovci, je tožnik utemeljeno sklepal na usodno poškodbo, zaradi katere ne bo preživela ter jo je zato odstrelil. Kasneje je bilo ugotovljeno, da žival ni bila zastreljena, torej smrtno ranjena, imela pa je poškodovano nogo. Glede na okoliščine odstrela, tožniku ni mogoče očitati, da je kršil pravilnik, ker je v nasprotju z navodili lovovodje uplenil merjasca, saj je šlo po ugotovitvah prvostopenjskega sodišča za sanitarni odstrel. Ta izredni poseg v populacijo divjadi je v določenih okoliščinah dopusten (42. člen ZDLov-1), tudi po določbi 33. člena Poslovnika tožene stranke. V sodbi je v zadostni meri pojasnjeno, zakaj je sodišče verjelo tožniku, da je žival šepala. Tega dejstva tudi ne izključuje izpovedba tožnika, da sicer velikosti in spola živali glede na razdaljo in vidljivost ni mogel prepoznati, saj je videl, kako se je žival gibala. Ker tudi po oceni pritožbenega sodišča ravnanje tožnika ni pomenilo nepravilnega odstrela živali po 29. členu Poslovnika LD X., je treba ugoditi tožbenemu zahtevku. Zato je pritožbo zavrnilo in sodbo potrdilo na podlagi 353. člena ZPP.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi prvega ostavka 155. člena ZPP. Glede na vsebino vloge stroške odgovora na pritožbo ni mogoče šteti za potrebne pravdne stroške.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) Določbe zakona o društvih (ZDru-1), Zakona o divjadi in lovstvu (ZDLov-1) ter interne predpise tožene stranke (Pravila Lovske družine X., Poslovnik Lovske družine X., Pravilnik o disciplinskem postopku Lovske družine X.).


Zveza:

ZDru-1 člen 14.
ZDLov-1 člen 42.
Datum zadnje spremembe:
09.10.2014

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDcwNjIw