<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL sodba II Cp 3414/2013
ECLI:SI:VSLJ:2014:II.CP.3414.2013

Evidenčna številka:VSL0078757
Datum odločbe:05.03.2014
Senat, sodnik posameznik:Gordana Ristin (preds.), Barbka Močivnik Škedelj (poroč.), Barbara Žužek Javornik
Področje:OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
Institut:sodno varstvo zoper dokončno odločbo organa društva - presoja zakonitosti odločbe - prestop v drug klub - izpodbijanje odločbe pred sodiščem - pravilnik - pogodba o štipendiranju - protipravnost - uporaba prava - Bosmanovo pravilo - ničnost pogodbe

Jedro

Pri prestopu igralcev znotraj ene države članice EU se v celoti uporablja notranje pravo same članice EU. Ne glede na to pa v konkretnem primeru ne gre za plačilo odškodnine ob prestopu igralca, pač pa za plačilo pogodbeno dogovorjenih obveznosti, za katere se je igralec zavezal, da jih bo ob prestopu povrnil klubu.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

II Pravdni stranki trpita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo v točki I. dovolilo spremembo tožbe. Zavrnilo je tožbeni zahtevek za razveljavitev odločbe tožene stranke z dne 7. 9. 2009 v delu, ki tožeči stranki nalaga plačilo stroškov transferja v višini 6.720,00 EUR in za plačilo odškodnine tožeči stranki s strani tožene stranke v višini 6.720,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 9. 2009 naprej (točka II. izreka). Pravdne stroške tožene stranke v višini 789,95 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi je naložilo v plačilo tožeči stranki (točka III. Izreka).

2. Zoper sodbo vlaga pritožbo tožeča stranka. Izpodbija jo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Predlaga spremembo z ugoditvijo tožbenemu zahtevku. Podrejeno se zavzema za razveljavitev in vrnitev zadeve v novo sojenje sodišču prve stopnje. Uveljavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP zaradi zatrjevanega nasprotja med razlogi sodbe o vsebini listin in samimi listinami. Odločilno dejstvo o prekoračitvi pristojnosti tožene stranke in protipravnosti njenega ravnanja je ugotovljeno drugače kot to izhaja iz Registracijskega pravilnika. Po njegovem 32. členu sklep o pozitivni odločitvi zamenjuje izpisnico. Tožena stranka nima pristojnosti za odločanje o morebitnih denarnih obveznostih ob prestopu igralcev. Zahtevek za izpisnico je utemeljen, če so izpolnjeni pogoji iz 28. člena Registracijskega pravilnika. Napačno in zmotno je ugotovljeno dejansko stanje o nepodanih predpostavkah odškodninske odgovornosti tožene stranke. Njeno ravnanje je bilo protipravno. Prekoračila je svoja pooblastila iz 31. člena Registracijskega pravilnika in mimo določb 29. člena Registracijskega pravilnika. Noben pravni akt ji ne daje pristojnosti, da ob odločanju o izpisnici odloča o nadomestilu ali da pogojuje prestop igralca s plačilom nadomestila. Pravila Registracijskega pravilnika so jasna, sodišče jih je tolmačilo ekstenzivno. Prezrlo je, da pravilnik pozna dva pojma: odškodnino in nadomestilo, ki nista zamenljiva. Odločitev tožene stranke nima veljavne pravne podlage. Oprla se je na prvi odstavek 13. člena Pogodbe o štipendiranju. Navedeno določilo je nično, ker ne upošteva Bosmanovega pravila in po 86. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ). Napačna je ugotovitev sodišča o pomanjkanju vzročne zveze. Škoda ne bi nastala tožniku, če tožena stranka ne bi izdala sporne odločbe. Prestop bi mu bil dovoljen brez denarnih obveznosti. Napačno je odločeno o škodi. Tožnikovo premoženje se je zmanjšalo za 6.720,00 EUR, kar je izkazal z listinami. Napačno je ugotovljeno odločilno dejstvo glede protipravnosti. Navedbe o krivdi oziroma naklepu ali malomarnosti tožene stranke so bile podane. Kot strokovnjak bi se morala tožena stranka zavedati Bosmanovega pravila. Ker ga sodišče ni uporabilo, je zmotno uporabilo materialno pravo. Gre za notranje pravo, ki se v državah članicah EU uporablja neposredno. V nasprotju s pravili PES so vse določbe, ki športnikom nalagajo plačilo kakršnihkoli denarnih zneskov po prenehanju pogodbe s prejšnjim klubom. Sodišče bi moralo uporabiti določila Zakona o delovnih razmerjih o konkurenčni klavzuli. Dejansko stanje o ničnosti prvega odstavka 13. člena Pogodbe o sponzoriranju je ugotovljeno napačno. Napačno se sklicuje tudi na določbe delovnega prava in analogijo s pogodbami o štipendiranju. Po vsebini gre za posebno obliko delovnega razmerja. Tožnik nima obveznosti povrniti stroškov izobraževanja. Okoliščin, ki bi utemeljevale vračilo stroškov izobraževanja, na njegovi strani ni bilo.

3. Tožena stranka je odgovorila na pritožbo tožeče stranke. Predlaga zavrnitev pritožbe, potrditev sodbe sodišča prve stopnje in priglaša stroške z odgovorom na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnik kot član društva zahteva sodno varstvo zoper dokončno odločbo organa tožene stranke, s katerim je bilo ob izdaji izpisnice za prestop v drug klub odločeno tudi o plačilu stroškov transferja v višini 6.720,00 EUR. Poleg razveljavitve odločbe v delu, ki se nanaša na plačilo navedenega denarnega zneska, slednjega kot odškodnino vtožuje zaradi zatrjevane napačne sprejete odločbe.

6. Pri presojanju zakonitosti obravnavane odločbe je sodišče prve stopnje izhajalo iz 14. člena Zakona o društvih (v nadaljevanju: ZDru-1), po katerem član društva lahko v roku enega leta od sprejetja dokončne odločitve pred sodiščem izpodbijajo dokončne odločitve organov društva, ki so sprejete v nasprotju z zakonom ali temeljnimi ali drugimi splošnimi akti društva. Ugotovilo je, da je bila odločba sprejeta ob pravilni uporabi aktov tožene stranke - Registracijskega pravilnika (v nadaljevanju: Pravilnik), upoštevaje pogodbeno dogovorjene obveznosti, ki jih je za primer prestopa v drug klub sprejel tožnik s Pogodbo o štipendiranju v prilogi A4. Zavrnilo je vse tožnikove ugovore o ničnosti oziroma neveljavnosti navedene pogodbe zaradi njene nejasnosti, neupoštevanja Bosmanovega pravila in neukosti tožeče stranke pri sklepanju pogodbe. Ker pri ravnanju organov tožene stranke ni ugotovilo zatrjevanih nepravilnosti pri izdaji obravnavane odločbe, je zaradi pomanjkanja protipravnosti pravilno zavrnilo tudi tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine. Ugotovilo je, da tudi drugih predpostavk civilnega delikta v obravnavanem primeru ni.

7. Odločitev je pravilna v pravnem in dejanskem pogledu. Pojasnjena je s pravilnimi, natančnimi in popolnimi razlogi, ki jim pritožbeno sodišče pritrjuje. Sprejema jih skupaj s sprejeto dokazno oceno o vseh pravno odločilnih dejstvih. Zato bo v nadaljevanju odgovorilo le na bistvene pritožbene poudarke (prvi odstavek 360. člena ZPP).

8. Za pritožbo je zlasti sporna ugotovitev o pravilnem ravnanju tožene stranke pri izdaji izpodbijane odločbe oziroma o pomanjkanju protipravnosti kot predpostavki za odškodninsko odgovornost tožene stranke. Vztraja, da za sprejem obravnavane odločbe tožena stranka ni imela podlage ne v svojih aktih ne v Bosmanovem pravilu, ki je kot odločba Evropskega sodišča del našega notranjega prava.

9. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema nasprotno dokazno oceno sodišča prve stopnje in njegovo odločitev kot pravno pravilno.

10. Ugotovilo je, da je sporni znesek pogodbeno dogovorjeni znesek v pogodbi, sklenjeni med tožnikom in klubom, iz katerega je želel izstopiti, in od katerega je zahteval izpisnico. Gre za pogodbo o ureditvi njunih medsebojnih razmerij (13. člen Pogodbe o štipendiranju v prilogi A4). Klub je pogojeval izdajo izpisnice s plačilom pogodbeno dogovorjenega zneska, tako kot določa druga alineja točke B 28. člena Registracijskega pravilnika. Tožena stranka pa je ta pogoj pri izdaji izpisnice upoštevala skladno z 31. in 32. členom Registracijskega pravilnika. Pravilna je torej odločitev sodišča prve stopnje in ne nasprotno pritožbeno naziranje, da je imela sprejeta odločitev oporo v Registracijskem pravilniku. Ravnanje organov tožene stranke pri izdaji odločbe je bilo torej skladno z akti tožene stranke in ji že iz tega razloga ni mogoče očitati protipravnega ravnanja. Sprejeta odločitev ima oporo v zadnji alineji 29. člena Registracijskega pravilnika, po kateri se pri izdaji izpisnice za pogodbene igralce, kakršen je bil tožnik, upoštevajo tudi pogodbeno dogovorjena določila. V obravnavanem primeru je šlo prav za tak primer. Izdaja izpisnice (za prestop v nov klub) je temeljila na povračilu denarnih obveznosti, ki jih je s pogodbo o štipendiranju, sklenjeno s klubom, v 13. členu prevzel tožnik. Kot je pravilno povedalo že sodišče prve stopnje, ne gre za novo odškodnino v smislu odškodnine zaradi prestopa v drug klub, na katero se nanaša Bosmanovo pravilo, niti za plačilo nadomestila za vzgojo (mladega) igralca, in ki bi se po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje morebiti lahko presojalo po drugi odločbi sodišča EU - primer Oliver Bernard. Gre za znesek, ki ga je klub po ugotovitvah sodišča prve stopnje sicer res plačal (prvotnemu) matičnemu klubu tožnika ob njegovem prvem prestopu. A ker se je slednji pogodbeno zavezal plačana sredstva klubu povrniti v primeru nadaljnjega prestopa, gre zgolj za njegovo obveznost, ki jo je moral za pridobitev izpisnice poravnati, kot se je zavezal s pogodbo. Sprejeta pogodbena obveznost ga zavezuje, tožena stranka pa jo je glede na pravno podlago - Registracijski pravilnik - pri izdaji izpisnice oziroma odločanju o njej morala upoštevati skladno z 29. členom Registracijskega pravilnika.

11. Sodišče prve stopnje je tako izdano odločbo kot Registracijski pravilnik pravilno dokazno ocenilo. Pritožbeni očitki o protispisnih ugotovitvah, ki naj bi nasprotovale vsebini listin, so neutemeljeni. Absolutna bistvena kršitev pravil postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je podana le, kadar je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar je navedeno v obrazložitvi sodbe o vsebini listin in samimi temi listinami. Napaka je dejanske narave - tehnična napaka. Procesne kršitve pa ni, če gre za dokazno oceno in pravno presojo vsebine listine. V tem primeru gre kvečjemu za zmotno dokazno oceno oziroma zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki pa je, kot že povedano, v obravnavanem primeru ni. Dokazno gradivo je pravilno in popolno ocenjeno, sprejeta odločitev pa pravno pravilna. Pritožbeno naziranje o prekoračenju pooblastil tožene stranke pri sprejemanju odločitve oziroma o odločanju brez pravne podlage je zmotno in ga je treba zavrniti.

12. Pritožbeno sodišče tudi nima pomislekov o ugotovitvi, da Pogodba o štipendiranju v 13. členu, na katerega se je oprlo, zaradi neuporabe Bosmanovega pravila ni nična. Sodba sodišča ES v zadevi Bosman (C-415/95 z dne 15. 12. 1995) se nanaša zgolj na mednarodne transfere igralcev - za prestope igralcev iz ene države članice EU v drugo, pri katerih je treba uporabiti pravo EU (v obravnavanem primeru 48. člen Pogodbe ES). Po stališčih teorije, ki jih je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje, se pri prestopu igralcev znotraj ene države članice EU v celoti uporablja notranje pravo same članice EU (primerjaj dr. M. Ilešič: Pravo Evropske skupnosti in položaj poklicnih športnikov - analiza primera Bosman; PP 1979, številka 379, stran 15; V. Bergant Rakočevič: Šport in pravo: Nova pravila FIFA o mednarodnih transferjih igralcev, PP 4/2002). Ne glede na to pa je sodišče pravilno opozorilo tudi, da v dejanskem pogledu ne gre za primerljiv primer, saj ne gre za plačilo odškodnine ob prestopu igralca, pač pa za plačilo pogodbeno dogovorjenih obveznosti, za katere se je igralec zavezal, da jih bo ob prestopu povrnil klubu. Taka pogodbena določila niso v nasprotju ne z moralo ne s predpisi, pač pa so glede na dispozitivnost in pogodbeno svobodo med pogodbenima strankama pravno dopustna (2. in 3. člen Obligacijskega zakonika – OZ).

13. Ugotovitev, s katerimi je sodišče zavrnilo tožbene trditve o neveljavnosti pogodbe zaradi neizkušenosti tožnika (točka 27 sodbe) in o ničnosti zaradi nejasnih pogodbenih določil (točka 28 sodbe), pritožba ne izpodbija. Kot pravilne jih sprejema tudi pritožbeno sodišče.

14. Pač pa pritožba graja še ugotovitve o primerjavi 13. člena Pogodbe s pogodbami o izobraževanju. V pritožbi prvič trdi, da ni šlo za štipendijsko pogodbo, pač pa za pogodbo o delovnem razmerju in posledično kot materialnopravno zmotno graja neuporabo določil Zakona o delovnih razmerjih glede konkurenčne klavzule. Teh navedb na prvi stopnji ni bilo, pritožba pa tega ne opraviči. Zato gre za nedopustne in neupoštevne pritožbene novote, na katere ni treba odgovarjati (prvi odstavek 337. člena ZPP).

15. O odškodninskem zahtevku je odločeno ob pravilni uporabi 131. člena Obligacijskega zakonika (OZ) v zvezi s 148. členom istega zakona. Ker ni izpolnjena že temeljna predpostavka o protipravnosti ravnanja tožene stranke, je zahtevek pravilno zavrnjen. Za odškodninsko odgovornost morajo biti namreč izpolnjeni kumulativno vsi elementi civilnega delikta. Že če manjka eden od njih, odškodninske odgovornosti ni. Ne glede na to je sodišče prve stopnje ugotavljalo in ugotovilo, da tudi ostali elementi niso podani. Pritožba jih sicer izpodbija. Ker ne more omajati pravilnosti odločitve v zvezi s protipravnostjo, pritožbeno sodišče na ostale pritožbene navedbe ne bo odgovarjalo.

16. Odločitev je torej pravilna v pravnem in dejanskem pogledu. Pravilno in popolno so ugotovljena vsa pravno relevantna dejstva. Nanje je pravilno uporabljeno materialno pravo. Sodba ni obremenjena ne z uveljavljenimi ne z uradno upoštevnimi procesnimi kršitvami. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

17. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 164. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP za pritožnika in v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP za toženo stranko. Prvi s pritožbo ni uspel. Druga pa z odgovorom na pritožbo ni prispevala k odločitvi na pritožbeni ravni. Zato naj vsak trpi svoje stroške pritožbenega postopka.


Zveza:

ZDru-1 člen 14.
OZ člen 131, 148.
Datum zadnje spremembe:
10.09.2014

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDY5Mzg4