<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL sodba I Cp 350/2014
ECLI:SI:VSLJ:2014:I.CP.350.2014

Evidenčna številka:VSL0079263
Datum odločbe:16.04.2014
Senat, sodnik posameznik:Milan Mlinar (preds.), Nataša Ložina (poroč.), Anton Bizjak
Področje:DRUŠTVA - LOVSTVO
Institut:društvo - izključitev iz lovske družine - pravila lovske družine - kršitev pravil - pravica do združevanja

Jedro

Tožena stranka s tem, ko je predpisala možnost izključitve iz članstva lovske družine s splošnim aktom društva, ni nedopustno omejila ustavno zagotovljene pravice oziroma svoboščine do združevanja, mimo omejitev, ki jih določa Ustava RS. Društvo si postavi svoje naloge in cilje, zaradi katerih se člani združujejo v društvo sami, omejitve določa ZDru-1 v 3. členu in način delovanja društva si člani uredijo po svojih kriterijih in mišljenju. Odločilno je, da morajo biti notranje delovanje in razmerja urejena tako, da so člani enakopravni med seboj znotraj društva in da zaradi opravljanja funkcij v društvu ne sme priti do neenakopravnega obravnavanja. Vsak se v društvo lahko vključi pod enakimi pogoji, vsak, ki se priključi, pa mora, zato da postane član, akceptirati pravila delovanja, ki jih je določilo društvo v svojih aktih, med drugim tudi postopek in ukrepe za primer kršitev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da se odločba tožene stranke št. 2/2010-5 z dne 7. 10. 2010 in odločba tožene stranke št. 22/2010 z dne 4. 12.2010 razveljavita in zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožečo stranko vpisati v seznam članov Lovske družine X v roku 15 dni, sicer ta vpis nadomesti sodba (I. točka izreka). Glede stroškov je odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v višini 1.335,15 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka, iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da Višje sodišče v Ljubljani sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku tožeče stranke v celoti ugodi oziroma, da se sodba v izpodbijanem delu razveljavi in zadeva vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje. Pritožba poudarja, da sodišče ni jasno zavzelo stališča do dejstva, da v času odločanja o drugem prekršku prva zadeva še ni bila pravnomočno zaključena. Relevantno je, ali je bila izrečena sankcija izključitve iz članstva utemeljena zaradi domnevne kršitve prioritetnega vrstnega reda. Tožena stranka se je pri tem opirala na dejstvo, da naj bi tožnik pred tem že v letu 2009 zagrešil hujšo disciplinsko kršitev, ko naj bi lovil ponoči. V času izdaje odločbe tožene stranke o izključitvi iz članstva z dne 7. 10. 2010, odločba o disciplinski kršitvi tožnika zaradi lova ponoči ni bila pravnomočna. Sklicuje se na pravila ZUP in navaja, da je iz odločbe Upravnega sodišča RS, opr. št. I U 1244/2010 z dne 9. 11. 2011 jasno razvidno, da je bila sodna odločba izdana več kot eno leto po tem, ko je tožena stranka odločala o izključitvi iz članstva tožnika z odločbo z dne 7. 10. 2010. Bistvo pravil tožene stranke je, da se sankcije stopnjujejo. Tožena stranka ni nikoli enako obravnavala tožeče stranke glede spoštovanja pravil tožene stranke, disciplinske postopke je sprožala le zoper tožečo stranko. Tudi drugi člani so streljali v podobnih časih kot tožnik, do česar se sodišče ni opredelilo. Dve ali večletnega srnjaka sta pred 20. 8. 2010 uplenila vsaj I. J. in K. J., ki sta se nahajala v istem terminskem planu kot tožnik za leto 2010, zoper njiju tožena stranka ni uvedla postopka. V letu 2010 so številni člani lovili v poznih večernih urah oziroma v nočnem času in s tem kršili določbe Zakona o divjadi in lovstvu (ZDLov-1), ki prepoveduje nočni lov, tožena stranka zoper navedene člane ni ukrepala. Tožena stranka očita tožniku kršitev prepovedi nočnega lova za uplenitev, ki je bila izvršena v popoldanskem času in sicer pred 18. uro popoldne, na drugi strani pa tovrstnih kršitve svojih preostalih članov ne sankcionira. Tožena stranka ima torej dvojna merila, celo A. V. sam v praksi lovi ponoči. Sodišče se do teh trditev tožeče stranke ne opredeli. Tožena stranka je zato z izključitvijo tožnika kršila tudi načelo enakosti pred zakonom. Sodišče tudi ni tehtalo, ali je sankcija glede na očitane kršitve sorazmerna s težo in okoliščinami očitane kršitve. Sodišče je izven naroka dne 14. 11. 2013 neposredno preverilo zaznavo vremena in svetlosti, izvedba tega dokaza predstavlja absolutno bistveno kršitev postopka. Tožnik je dobro videl srnjaka, logično je, da je bilo dovolj svetlo, da ga je lahko uplenil. Da je bilo dovolj svetlo, izhaja iz pričanja prič Ž. in J., sodišče se ni opredelilo do navedbe, kdaj in na kakšen način se je moral tožnik vrniti do osebnega vozila, preden je sploh lahko poklical lovskega čuvaja. V konkretni zadevi je treba upoštevati podatke ARSO, ki izrecno in brez dvoma dokazujejo, da je noč nastopila ob 18.06 uri, pred tem je bil mrak, v katerem je lov dopusten. Sodišče ni vezano na dejanske ugotovitve upravnih organov, iz poročila vremske opazovalnice ARSO izhaja, da tožnik ni lovil v času noči. V nadaljevanju se pritožba opredeljuje do Poslovnika LD X in navaja, da se morajo letni plan odstrela in omejitve lova za upravičence vsako leto sproti sprejeti na predpisan način in objaviti na oglasni deski. S Poslovnikom je namreč določen le temeljni pravni okvir glede letnega odstrela. V letu 2010 je tožena stranka dne 29. 3. 2010 objavila letni plan števila predvidenih odstrelov srnjadi ter obvestilo o začetku lova na srnjad, izrecno je bilo določeno, da se druga polovica odstrela izvaja od dne 25. 7. 2010 dalje. Tožeča stranka je v letu 2010 izpolnjevala vse pogoje za lov in tožnik je ravnal v skladu z obvestilom z dne 29. 3. 2010, srnjaka je uplenil v drugi polovici lova, znotraj dopustnega časovnega obdobja. Tožnik je bil prepričan, da je ravnal v skladu z vsemi pravilno sprejetimi pravili tožene stranke. Določbe Poslovnika, ki omenjajo prednostni vrstni red, ne pomenijo, da sme vsak član upleniti trofejnega srnjaka le vsako drugo leto, temveč omenjajo le vrstni red lova. Trditve, da je tožnik z gotovostjo vedel, da v letu 2010 nima prednosti v lovu, ker je že v letu 2009 uplenil trofejnega srnjaka, ne vzdržijo resne presoje. Pravilnik tožene stranke določa štiri možne sankcije, izključitev iz članstva lovske družine je najtežja oblika in se lahko izreče le za težje disciplinske kršitve, če je to utemeljeno glede na težo in okoliščine storjenega dejanja. Pravilnik ne dopušča, da se pri odmeri kazni oziroma pri izbiri disciplinske sankcije upoštevajo okoliščine izven obsega konkretne očitane kršitve. Izbira sankcije, ki izključuje oziroma onemogoča tožniku njegovo nadaljnje uresničevanje ustavno zagotovljene pravice do svobode združevanja, je lahko pridržana zgolj za primere najtežjih oblik kršitev, pri konkretni kršitvi za takšno kršitev ni šlo. Sodišče bi moralo upoštevati ustavno zagotovljeno pravico oziroma svoboščino do združevanja. Za temeljne človekove pravice in svoboščine drugi odstavek 15. člena URS določa, da se način uresničevanja ustavnih pravic lahko določi oziroma omeji le z zakonom, če to določa Ustava ali narava same pravice, zakonske omejitve pravice združevanja in zbiranja so dopustne le, če to zahteva varnost države ali javna varnost ter varstvo pred širjenjem nalezljivih bolezni. Tožena stranka je s sprejetjem Pravilnika, torej s splošnim aktom društva, nedopustno omejila ustavno zagotovljeno pravico, saj za kaj takega ni imela zakonske ali ustavne podlage. Izbrana sankcija tudi ne izpolnjuje pogoja načela sorazmernosti, saj ukrep izključitve iz društva ni edini in nujno potreben ukrep, zlasti pa izrečeni ukrep ni sorazmeren. Sodišče se do pravilne uporabe pravil tožene stranke ne opredeljuje, temveč samo zaključuje, da je bila odločitev pravilna. Sodno varstvo je namenjeno prav temu, da sodišče preveri, ali so bila pravila upoštevana in če so bila, ali so bila pravilno upoštevana. Pravil se je potrebno držati in tudi pri izrekanju sankcij upoštevati, ali so pravila bila upoštevana, če niso bila, je izrečen ukrep tožene stranke nezakonit. Tožnik v letu 2009 ni zagrešil očitane kršitve oziroma odločba ni bila pravnomočna. V skladu z domnevo nedolžnosti iz 27. člena Ustave RS se pri izbiri kaznovalne sankcije ni dopustno opirati na domnevne disciplinske kršitve tožnika, glede katerih obstoj ali krivda tožnika sploh nista bila pravnomočno ugotovljena, dokončnost odločbe ne predstavlja pravnomočnosti takšne odločbe. Tožena stranka bi se pri izreku sankcije v konkretnem primeru eventualno kot na dodatno okoliščino lahko oprla tudi na morebitne pretekle hujše disciplinske kršitve, če bi le-te bile pravnomočno ugotovljene, vendar to ni podano. Širitev lastnih pravil pa ni dopustna.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Neutemeljene so pritožbene navedbe v zvezi z upoštevanjem odločbe o disciplinski kršitvi tožnika zaradi lova ponoči dne 29. 11. 2009. Glede tega pritožba večkrat navaja, da v času izdaje odločbe tožene stranke o izključitvi iz članstva z dne 7. 10. 2010 prej navedena odločba še ni bila pravnomočna in je zato tožena stranka pri izreku sankcije v konkretnem primeru ne bi smela upoštevati. Pritožba pri tem navaja, da je iz odločbe Upravnega sodišča RS, opr. št. I U 1244/2010 z dne 29. 11. 2011 jasno razvidno, da je bila ta sodna odločba izdana več kot eno leto kasneje, vendar na navedeno odločbo opozarja neutemeljeno, saj je tožeča stranka v navedeni zadevi izpodbijala odločitev Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, ne pa odločitve tožene stranke v zvezi s kršitvijo dne 29. 11. 2009. Da bi izpodbijala tudi to odločbo, sploh ni zatrjevala oziroma dokaza ni predlagala, v postopku je zatrjevala le, da sodni postopki pred upravnim sodiščem niso pravnomočno končani. O pravnomočnosti odločbe o kršitvi zaradi lova ponoči se zato, glede na trditveno podlago stranke, ni bilo potrebno posebej opredeljevati. Tožeča stranka v tej zadevi izpodbija odločbi tožene stranke z dne 7. 10. 2010 in z dne 4. 12. 2010, ne pa tudi odločb v zvezi z lovom v nočnem času.

5. Glede na to, da je bila torej odločba z dne 3. 6. 2010 (priloga B8) v času, ko je tožena stranka odločala o izključitvi tožeče stranke iz članstva LD X, že dokončna, jo je tožena stranka pri odločanju upravičeno upoštevala. 43. člen Pravilnika tožene stranke določa, da disciplinska komisija lahko izreče ukrepe glede na težo storjene kršitve in glede na okoliščine, v katerih je bila kršitev storjena, pri čemer je dokončno odločbo o prejšnji kršitvi možno upoštevati ravno v okviru tega člena, in sicer v okviru okoliščin, v katerih je bila kršitev storjena. Sicer pa bi bilo, kot je navedlo sodišče prve stopnje, mogoče izreči sankcijo izključitve člana iz članstva lovske družine tudi brez upoštevanja prve kršitve, saj je v pravilih LD kršitev prioritetnega vrstnega reda opredeljena kot hujša kršitev, zaradi katere je lahko izrečena sankcija izključitve člana, kar je bilo v obrazložitvi odločbe o izključitvi z dne 7. 10. 2010 tudi navedeno.

6. Glede na to, da tožeča stranka odločb z dne 3. 6. 2010 in 4. 9. 2010 ni izpodbijala pred sodiščem in je bilo o prvi kršitvi dokončno odločeno, sodišču prve stopnje pravzaprav ne bi bilo potrebno tako natančno presojati prve odločitve, pri čemer pa sodišče druge stopnje z vsemi razlogi sodišča prve stopnje soglaša, razlogi so pravilni in so drugačne pritožbene navedbe neutemeljene. V nadaljevanju zato nanje le na kratko odgovarja. V zvezi s trditvijo, da tečejo postopki le zoper toženo stranko, čeprav so tudi drugi člani lovili v nočnem času, je sodišče prve stopnje pravilno navedlo, da so bile trditve tožnika o tem, ob katerih urah so člani LD opravili odstrele pavšalni in jih ni bilo mogoče preizkusiti, saj je tožnik navedel ure, brez da bi navedel, na katere datume se je to dogajalo, niti ni navedel za odstrele katere divjadi je šlo, glede na to, da je pri nekaterih vrstah nočni lov dopusten. Prav tako je ugotovilo, da druga dva člana tožene stranke, ki ju tožnik navaja tudi v pritožbi, nista opravila odstrelov, ampak sta poginuli živali našla, zato v teh primerih ni izkazano, da bi bilo toženi stranki mogoče očitati, da ni sprožila ustreznih postopkov. Ugovor o arbitrarnosti odločitve tožene stranke zato ni utemeljen. Zgolj navajanje ure je nekorektno, saj v različnem letnem času tema, kot je splošno znano, nastopi ob različnih urah. Da je bila 29. 11. 2009 ob 17.55 noč v kontekstu lova, sodišče druge stopnje ne dvomi in v celoti soglaša z dokazno oceno in z razlogi sodišča prve stopnje, pritožba se neutemeljeno sklicuje na astronomski mrak, saj je sodišče podatke ARSO pravilno upoštevalo, upoštevalo pa je tudi dejstvo, da je bilo takrat v K. popolnoma oblačno in so vremenske razmere močno zmanjševale vidljivost. K razlogom sodišča prve stopnje ni ničesar dodati, pri čemer tožeča stranka tudi oceno glede prič Ž. in J. neutemeljeno (le pavšalno) izpodbija.

7. Glede na to, da je sodišče zgolj informativno in ne v dokazne namene navedlo pojasnilo v 18. točki obrazložitve sodbe prve stopnje, tožena stranka sodišču prve stopnje neutemeljeno očita absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka v zvezi s temi navedbami. Pravilna je tudi dokazna ocena glede dejanske ure odstrela jelena, pri čemer pritožba sodišču neutemeljeno očita, da se ni izreklo o tem, na kakšen način se je tožnik moral vrniti do avtomobila, saj je tožnik o tem le izpovedoval, ustreznih trditev pa v postopku ni podal.

8. Nadalje pritožba neutemeljeno izpodbija zaključke sodišča prve stopnje glede kršitve z dne 25. 7. 2010, ko je tožnik mimo pravil prioritetnega vrstnega reda uplenil (trofejnega) srnjaka. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je takšen prioritetni vrstni red dopusten, da je bil določen in objavljen, pravilno pa tudi ni sledilo tožniku in njegovi razlagi, kako je razumel obvestilo z dne 29. 3. 2010. Glede na določbo 7. člena Poslovnika LD in upoštevaje izpovedbo tožnika, sodišče druge stopnje soglaša, da je obvestilo skupaj s Poslovnikom LD mogoče razumeti samo tako, da lovci iz drugega termina lovijo trofejne srnjake v letu 2010 po 20. 8., pravilni pa so tudi nadaljnji zaključki sodišča prve stopnje, da se je obvestilo z dne 29. 3. 2009 v 5. točki nanašalo na srnjake, saj je v njem navedeno, da se polovica odstrela srnjakov izvaja do 25. 7., druga polovica pa od 25. 7. dalje. Razlogi sodišča prve stopnje so pravilni in sodišče druge stopnje z njimi v celoti soglaša. Pritožba pravilno navaja, da so v Pravilniku tožene stranke predvidene štiri možne sankcije za primer kršitev in je izključitev predvidena le za težje kršitve glede na težo in okoliščine kršitve, neutemeljeno pa navaja, da v konkretni zadevi za takšno kršitev ni šlo, saj je v 42. členu Pravilnika med težjimi kršitvami navedena tudi uplenitev trofejne divjadi mimo prioritetnega reda. Pritožba sodišču očita tudi, da ni tehtalo, ali je izrečena sankcija sorazmerna. Tudi to ne drži, saj je sodišče, po oceni sodišča druge stopnje, pravilne razloge o tem navedlo v 23. točki obrazložitve. Prav tako se je izreklo tudi do uporabe pravil tožene stranke, tudi ti razlogi so pravilni, navedeni pa v 21. točki obrazložitve.

9. Končno je neutemeljena tudi pritožbena navedba, da je tožena stranka s tem, ko je predpisala možnost izključitve iz članstva lovske družine s splošnim aktom društva, nedopustno omejila ustavno zagotovljeno pravico oziroma svoboščino do združevanja, mimo omejitev, ki jih določa Ustava RS. Kot je navedlo že sodišče prve stopnje, si društvo postavi svoje naloge in cilje, zaradi katerih se člani združujejo v društvo sami, omejitve določa Zakon o društvih v 3. členu in način delovanja društva si člani uredijo po svojih kriterijih in mišljenju. Odločilno je, da morajo biti notranje delovanje in razmerja urejena tako, da so člani enakopravni med seboj znotraj društva in da zaradi opravljanja funkcij v društvu ne sme priti do neenakopravnega obravnavanja. Vsak se v društvo lahko vključi pod enakimi pogoji, vsak, ki se priključi, pa mora, zato da postane član, akceptirati pravila delovanja, ki jih je določilo društvo v svojih aktih, med drugim tudi postopek in ukrepe za primer kršitev.

10. Glede na navedeno je torej sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje. Tožnik je bil zaradi obravnavanih kršitev v skladu z določili aktov tožene stranke obravnavan v ustreznih postopkih po ustreznih organih, trditev, da je bilo podano neenakopravno ravnanje do posameznih članov tožeča stranka ni dokazala. Pri vodenju postopkov sodišče ni našlo nobenih nepravilnosti ali nezakonitega postopanja. Glede na navedeno je zato z zavrnitvijo tožbenega zahtevka pravilno uporabilo tudi materialno pravo. Ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijane sodbe tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

11. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP).


Zveza:

ZDru-1 člen 3.
Datum zadnje spremembe:
10.09.2014

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDY5MzI4