<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL sodba II Cp 2126/2013
ECLI:SI:VSLJ:2013:II.CP.2126.2013

Evidenčna številka:VSL0074171
Datum odločbe:27.11.2013
Senat, sodnik posameznik:Zvone Strajnar (preds.), Irena Veter (poroč.), dr. Vesna Bergant Rakočević
Področje:DRUŠTVA
Institut:društvo - razveljavitev sklepov skupščine - sklic skupščine - članstvo v društvu

Jedro

Jedro spora je vprašanje, ali so bile tožniku kot bivšemu članu tožene stranke kršene pravice člana društva zaradi prenehanja vseh funkcij in odvzema vseh pooblastil v organih tožene stranke.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z obravnavanim sklepom zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da se razveljavijo v izreku sodbe povzeti sklepi, sprejeti na izrednih skupščinah tožene stranke z dne 13. 5. 2005, 29. 7. 2005 in 2. 9. 2005. Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna toženi stranki povrniti 1.113,13 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožeča stranka se v pritožbi proti sodbi sklicuje na vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP ter predlaga ustrezno spremembo sodbe oziroma njeno razveljavitev. Navaja, da bi moralo sodišče o vseh okoliščinah primera zaslišati tožnika, da bi kot predsednik izvršnega odbora tožene stranke lahko podal ustrezna pojasnila v zvezi z vsakim sklicem spornih skupščin. Glede skupščine z dne 13. 5. 2005 tožnik trdi, da izvršni odbor ni nastopal kot sklicatelj skupščine, saj bi sklic moral potrditi sam tožnik kot predsednik izvršnega odbora. Tega pa tožnik ni storil. V sklicu navedeni osebi nista osebi, ki bi lahko po pravilniku toženke sklicali skupščino. Poleg tega sklic ne vsebuje v dnevnem redu obravnavanega začasnega suspendiranja tožeče stranke in izvolitve začasnega namestnika tožeče stranke. Glede skupščine z dne 29. 7. 2005 pa sklicatelj ne more biti sama skupščina ali predstavniki posameznih društev. Sodba očitno ne loči med upravičenci, ki lahko zahtevajo sklic skupščine in s pravilnikom legitimiranim sklicateljem skupščine, to je izvršni odbor oziroma predsednik tožene stranke. Tudi ta skupščina je odločala o stvari, ki ni bila uvrščena na dnevni red. V zvezi s skupščino 2. 9. 2005 je kot sklicatelj nastopal izvršni odbor tožene stranke, vendar v sklicu ni navedeno, kdo naj bi nastopal za izvršni odbor oziroma v njegovem imenu. Iz sklica ne izhaja, da bi bila na dnevnem redu predvidena izvolitev predsednika tožene stranke.

Tožena stranka je odgovorila na pritožbo. Zavrača kot neutemeljene vse pritožbene trditve in predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sodbe.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku v zadostni meri in pravilno ugotovilo pravno pomembna dejstva v tej zadevi, pri odločitvi je pravilno uporabilo materialno pravo, v pritožbi očitanih bistvenih kršitev določb postopka pa tudi ni storilo. Bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), češ da sodbe ni mogoče preizkusiti v zvezi z vprašanji pravilnega sklica prve izredne skupščine tožene stranke, ni bila storjena. Razlogi sodbe o odločilnih dejstvih niso pomanjkljivi. Sodišče prve stopnje je napravilo solidno dokazno oceno in ne drži, da sodba nima nobene konsistentne in logične obrazložitve. Tudi očitek kršitve določb postopka zaradi zavrnitve predlaganega dokaza z zaslišanjem tožnika ni utemeljen. Tožeča stranka je na glavni obravnavi 1. 12. 2011 predlagala zaslišanje tožnika o okoliščinah, ki se tičejo pravilnega postopka sklicev skupščin tožene stranke, predvsem, ali jih je sklicala upravičena in legitimna oseba. Odločilna dejstva o tem je sodišče prve stopnje ugotavljalo predvsem na podlagi listin v spisu (sklici in zapisniki izrednih skupščin), ob upoštevanju takrat veljavnih pravil tožene stranke. Dokaz z zaslišanjem tožnika o teh okoliščinah je zato nepotreben in hkrati neprimeren dokaz za ugotavljanje pravilnosti postopka pri sklicu izrednih skupščin tožene stranke. Tožnik namreč ni sodeloval pri sklicu izrednih skupščin in se jih ni udeležil.

Jedro spora je vprašanje, ali so bile tožniku kot bivšemu članu tožene stranke kršene pravice člana društva zaradi prenehanja vseh funkcij in odvzema vseh pooblastil v organih tožene stranke. Do tega naj bi prišlo zaradi sklepov, sprejetih na treh izrednih skupščinah tožene stranke (13. 5. 2005, 29. 7. 2005 in 2. 9. 2005). Tožnik trdi, da so sklepi nični oziroma neveljavni, ker so bile vse tri izredne skupščine sklicane v nasprotju s pravili tožene stranke, saj jih ni sklical organ ali oseba, ki je legitimirana za sklic v skladu z društvenimi pravili tožene stranke. Slednja trdi nasprotno, namreč, da so bili veljavno sprejeti vsi sklepi izrednih skupščin, ki jih tožnik izpodbija. Pri tem se obe pravdni stranki sklicujeta na določbe pravil zveze X. (priloga A 4), ki vsebujejo med ostalim določbe o organizaciji tožene stranke in njenih organih ter o postopku sklica redne in izredne skupščine.

Sodišče prve stopnje je kot podlago za presojo utemeljenosti tožnikovega zahtevka na razveljavitev sklepov izredne skupščine v ponovljenem postopku pravilno uporabilo določbe pravil zveze X (predvsem 14. in 15. člena). Izredna skupščina se po teh določbah sklicuje po potrebi na zahtevo izvršnega odbora, nadzornega odbora ali na zahtevo tretjine članov zveze. Izvršni odbor mora sklicati skupščino najkasneje v roku enega meseca od dneva prejetja zahteve za sklic izredne skupščine. Če jo ne skliče izvršni odbor, jo skliče predsednik zveze X. Izredna skupščina sklepa o stvari, za katero je bila sklicana.

Sodišče prve stopnje je na podlagi listin v spisu (sklici prve, druge in tretje izredne skupščine ter zapisniki o poteku skupščin) ugotovilo, da so bile vse tri izredne skupščine sklicane skladno s pravili društva. Dejstva o tem so dovolj zanesljivo ugotovljena in jih pritožbeno sodišče v celoti sprejeti. Izredne skupščine so bile sklicane na zahtevo nadzornega odbora oziroma na zahtevo tretjine članov zveze, sklicatelj pa je bil izvršni odbor, pri čemer pritožnik nima prav, ko pravila tožene stranke razume tako, da izvršni odbor ni nastopal kot sklicatelj skupščine, ker bi moral tožnik kot takratni predsednik izvršnega odbora ta sklic tudi sam potrditi. Pravilne so tudi nadaljnje ugotovitve sodbe, da tožena stranka na izrednih skupščinah ni odločala v nasprotju z dnevnim redom, navedenim v vabilu na skupščino. Za pritožbene očitke v tej smeri glede na listine v spisu ni podlage.

Ker tožniku ni uspelo dokazati neveljavnosti sklepov, ki jih je tožena stranka sprejela na izrednih skupščinah, je odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka pravilna in zakonita. Neutemeljeno pritožbo je sodišče druge stopnje zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo na podlagi 353. člena ZPP.

O stroških pritožbenega postopka je odločeno na podlagi prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. in prvim odstavkom 155. člena ZPP. Pritožnik mora sam kriti stroške neuspele pritožbe. Ker stroški odgovora na pritožbo glede na vsebino vloge niso potrebni stroški postopka, tudi tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.


Zveza:

ZDru-1 člen 14.
Datum zadnje spremembe:
10.06.2014

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDY2Nzg1