<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Civilni oddelek

Sklep II Ips 289/2011
ECLI:SI:VSRS:2013:II.IPS.289.2011

Evidenčna številka:VS0016348
Datum odločbe:05.09.2013
Opravilna številka II.stopnje:VSL I Cp 2116/2010
Senat:Anton Frantar (preds.), Karmen Iglič Stroligo (poroč.), Aljoša Rupel, mag. Rudi Štravs, Janez Vlaj
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŠTVA
Institut:lovsko društvo - izpodbijanje odločbe disciplinskega organa društva - sodno varstvo - pravni interes za vložitev tožbe - oblikovalna tožba - ugotovitveni tožbeni zahtevek - materialno procesno vodstvo - pritožbena - navajanje novih dejstev v pritožbi - dopuščena revizija

Jedro

Namen varstva na podlagi 14. člena ZDru-1 ni nujno povezan le z neposrednim posegom v položaj člana društva temveč je širši in zagotavlja tudi sodno varstvo objektivne zakonitosti. To za konkretni spor pomeni, da prestana disciplinska sankcija ne more predstavljati razloga za neobstoj pravnega interesa po 14. členu ZDru-1, saj se kaže tudi v pričakovanju člana društva, da združenje katerega član je, pri svojem delovanju postopa zakonito in strokovno.

Pravni interes za oblikovalno tožbo se domneva, zato bi moralo sodišče prve stopnje v primeru dvoma v obstoj pravnega interesa tožnika v okviru materialnega procesnega vodstva pozvati, da svoj pravni interes opredeli.

Izrek

Reviziji se ugodi, sklep sodišča druge stopnje se razveljavi v celoti, sklep sodišča prve stopnje pa v II. in III. točki izreka ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo s primarnim zahtevkom za ugotovitev nezakonitosti sklepa tožene stranke št. LD-2008/3 z dne 11. 2. 2007, s katerim je tožena stranka tožniku izrekla disciplinsko sankcijo prepovedi lova na gamsa za dobo dveh let, za odpravo tega sklepa in zavrnitev predloga za uvedbo disciplinskega postopka, ter podrejenim zahtevkom za ugotovitev, da je citirani sklep tožene stranke nezakonit, njegovo odpravo in vrnitev zadeve toženi stranki v nov postopek. Odločitev je utemeljilo na pomanjkanju pravnega interesa za vložitev ugotovitvene in oblikovalne tožbe, saj je ugotovilo, da je tožnik disciplinsko sankcijo že prestal oziroma da jo bo do nove lovne dobe že prestal.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Sprejelo je zaključke sodišča prve stopnje, navedbe o pravnem interesu v pritožbi pa označilo kot pritožbeno novoto.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložili predlog za dopustitev revizije, ki mu je Vrhovno sodišče ugodilo in revizijo dopustilo glede vprašanj, ali pomeni prestana disciplinska sankcija razlog za neobstoj pravnega interesa po 14. členu Zakona o društvih in ali bi moralo sodišče stranko v primeru ugotovitve neobstoja pravnega interesa pozvati, da navede razloge za morebitni obstoj pravnega interesa; ter ali lahko pritožbene navedbe o obstoju pravnega interesa pomenijo pritožbeno novoto, če prvostopenjsko sodišče svojih dvomov o obstoju pravnega interesa za oblikovalno tožbo strankam ni pojasnilo pred izdajo odločbe.(1)

4. Zoper sklep sodišča druge stopnje tožnik vlaga revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovnemu sodišču predlaga naj reviziji ugodi, sklep sodišča druge in prve stopnje razveljavi ter s sodbo tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno, da reviziji ugodi, sklep sodišča druge in prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša tudi pravdne stroške. Ocenjuje, da je interes za vložitev tožbe podan že v 14. člen Zakona o društvih (v nadaljevanju ZDru-1). Sodišči sta z izpodbijanimi sklepi kršili materialno pravo, ko sta ugotovili, da tožnik zaradi prestane kazni nima več pravnega interesa za oblikovalno tožbo za odpravo odločbe tožene stranke. Prav nasprotno: 14. člen ZDru-1 kaže na pravni interes ter ga ne veže na posameznika, pač pa ga presoja po namenu, tj. da se s tožbo zahteva odprava protipravne odločbe organa društva ter zagotovi zakonitost poslovanja društva. Z odpravo nezakonitega sklepa tožene stranke želi tožnik doseči popolno rehabilitacijo ter izbris iz evidence prekrškov pri toženi stranki. Evidenco namreč tožena stranka vodi trajno, ob morebitnih nadaljnjih kršitvah pa se že izrečene ter vpisane sankcije upoštevajo pri izreku nove. Zakonito delovanje društva, ki je namenjeno uresničevanju skupinskih interesov, je tudi v interesu tožnika kot člana društva. Dajatveni zahtevek na plačilo odškodnine za tožnika ne bi bil smotrn, saj bi moral kot član društva tudi sam delno kriti stroške svojega morebitnega uspeha v pravdi, težavno pa bi bilo tudi dokazovanje višine nastale škode. Tožnik s strani sodišča ni bil pozvan k podaji navedb o obstoju pravnega interesa. Na naroku dne 13. 1. 2010 ga je sodišče pozvalo le k podaji navedb o obstoju pravnega interesa za ugotovitveno tožbo, zato tožniku ni bilo znano, da je za sodišče sporen tudi pravni interes za oblikovalno tožbo. Sodišče je na navedeni način bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, saj tožniku ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Vrhovno sodišče je v zadevi II Ips 246/2000 pojasnilo, da pravni interes pri oblikovalni tožbi ni absolutne narave, zato ga ni potrebno dokazovati. V kolikor tožnik po mnenju sodišča ne bi imel pravnega interesa oziroma bi ta bil za sodišče sporen, bi ga moralo sodišče v okviru materialno procesnega vodstva pozvati, da se o njegovem obstoju izjavi, česar pa ni storilo, zaradi česar je kršilo 8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP ter tožnikovo pravico do enakega varstva pravic. Tožnik je bil šele v obrazložitvi sodbe prvič seznanjen o dvomih sodišča glede obstoja pravnega interesa, tako da je pravočasno, tj. v pritožbi, podal navedbe o njegovem obstoju. Ocena teh navedb kot pritožbene novote pomeni kršitev pravdnega postopka.

5. Revizija je bila vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

6. Revizija je utemeljena.

7. V primeru dopuščene revizije sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (drugi odstavek 371. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Vrhovno sodišče se je zato osredotočilo le na v točki 3 obrazložitve navedena vprašanja.

8. 14. člen ZDru-1 nudi možnost izpodbijanja odločbe organa društva v roku enega leta od sprejetja dokončne odločitve ob predpostavki predhodnega izčrpanja pravnih sredstev. Pravni interes, ki ga predpostavlja zakon, se presoja glede na pravno naravo združevanja po ZDru-1 in tako izvira iz pravic, obveznosti in interesov, s katerimi se zasleduje cilj ustanovitve in delovanja društva. Interes za sodno varstvo po 14. členu ZDru-1 zato ni nujno povezan le z neposrednim posegom v pravni položaj člana društva in ne zagotavlja zgolj sodnega varstva kršitve njegovih pravic. Namen varstva na tej podlagi je širši in zagotavlja tudi sodno varstvo objektivne zakonitosti. To za konkretni spor pomeni, da prestana disciplinska sankcija ne more predstavljati razloga za neobstoj pravnega interesa po 14. členu ZDru-1, saj se kaže tudi v pričakovanju člana društva, da združenje katerega član je, pri svojem delovanju postopa zakonito in strokovno.(2)

9. Pravni interes za oblikovalno tožbo se domneva, zato so utemeljeni očitki revizije, da bi moralo sodišče prve stopnje v primeru dvoma v obstoj pravnega interesa tožnika v okviru materialno procesnega vodstva (285. člen ZPP) pozvati, da svoj pravni interes opredeli. Tožena stranka pravnemu interesu tožnika tekom pravde ni oporekala, saj je bila med strankama korespondenca osredotočena predvsem na ugotavljanje oziroma izpodbijanje (ne)zakonitosti izdanega sklepa. Tožnik je, kot pravilno navaja v reviziji, šele iz obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje mogel ugotoviti, da je pravni interes (tudi) za oblikovalno tožbo za sodišče sporen. Sodba sodišča prve stopnje je za tožnika predstavljala sodbo presenečenja, s tem pa mu je bila v postopku pred sodiščem prve stopnje okrnjena njegova pravica do izjavljanja (konkretno: opredelitve interesa pred izdajo sodbe). Že zato navedbe v pritožbi, s katerimi utemeljuje svoj pravni interes za tožbo, ne morejo predstavljati nedovoljenih pritožbenih novot. Ugovor oziroma dodatna konkretizacija pravnega interesa v pritožbi tako predstavlja (zgolj) utemeljevanje uveljavljenega pritožbenega razloga bistvene kršitve določbo pravdnega postopka.

10. Revizijsko sodišče je tako ugotovilo, da so odgovori na dopuščeno vprašanje v prid tožeče stranke, ki torej v reviziji utemeljeno uveljavlja revizijska razloga iz 1. in 2. točke prvega odstavka 370. člena ZPP: kršitev po 1. točki se navezuje na odvzem možnosti obravnavanja pred sodiščem (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), kršitev po 2. točki pa na neuporabo 285. člena in zmotno uporabo prvega odstavka 337. člena ZPP. Zato je revizijsko sodišče reviziji ugodilo ter sklepa sodišč druge in prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo v novo sojenje sodišču prve stopnje (četrti odstavek 384. člena v zvezi s prvim odstavkom 379. člena ZPP).

11. Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

---.---

Op. št. (1): Sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II DoR 532/2010 z dne 14. 4. 2011.

Op. št. (2): Odločba Ustavnega sodišča opr. št. U-I-57/07 z dne 15. 10. 2008, smiselno enako tudi komentar 14. člena ZDru-1 (Zakon o društvih s komentarjem, GV založba, Ljubljana 2006).


Zveza:

URS člen 22. ZDru-1 člen 14. ZPP člen 285, 285, 339, 339/2-8, 370, 370/1-1, 370/1-2, 371, 371/2.
Datum zadnje spremembe:
30.08.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDU4NDQ0