<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Upravno sodišče
Upravni oddelek

sodba I U 1303/2011
ECLI:SI:UPRS:2011:I.U.1303.2011

Evidenčna številka:UL0007017
Datum odločbe:21.10.2011
Senat, sodnik posameznik:Agata Zavašnik (preds.), mag. Damjan Gantar (poroč.), mag.
Darinka Dekleva Marguč
Področje:DRUŠTVA
Institut:prepoved delovanja društva - tožba državnega tožilca na prepoved delovanja društva - pridobitna dejavnost društva - neregistrirana pridobitna dejavnost kot izključna dejavnost društva

Jedro

Tožena stranka ni zanikala trditev, da je v spornem obdobju opravljala komisijsko prodajo vozil kot izključno gospodarsko dejavnost, ki je nima registrirane v svojem temeljnem aktu. Prav tako tudi ni dokazala, da bi z navedeno pridobitno dejavnostjo ustvarjeni presežek prihodkov nad odhodki potrošila za opravljanje svoje neprofitne dejavnosti. Ker je tožena stranka v inšpiciranem obdobju opravljala pridobitno dejavnost kot izključno dejavnost, je sodišče na podlagi 1. odstavka 4. člena ZDru-1 delovanje toženi stranki prepovedalo.

Izrek

Tožbi se ugodi in se Društvu A., s sedežem na naslovu B., vpisanem v register društev pri Upravni enoti Ptuj pod zap. št. ..., prepove njegovo delovanje.

Obrazložitev

Vrhovno državno tožilstvo RS je pri tukajšnjem sodišču vložilo tožbo na prepoved delovanja društva z imenom „Društvo A.“ (v nadaljevanju Društvo). V tožbi navaja, da je Davčna uprava RS, Davčni urad Ptuj, državnemu tožilstvu posredoval prijavo za prepoved delovanja društva, ker je ob inšpekcijskem nadzoru preprečevanja dela in zaposlovanja na črno ugotovil, da je društvo opravljalo komisijsko prodajo vozil kot izključno gospodarsko pridobitno dejavnost. Za opravljanje te dejavnosti ni registrirano in je nima vpisane niti v svojem temeljnem aktu. Davčni urad je ugotovil, da je bilo v obdobju od 11. 4. 2009 do 24. 7. 2009 opravljenih 33 registracij vozil na podlagi dokumentov, v katerih je društvo nastopalo kot komisionar, kar pomeni, da je najprej odkupilo rabljeno vozilo in ga v svojem imenu prodalo drugemu kupcu. Društvo sicer večinoma ni izkazalo provizije pri prodaji vozil, v nekaterih primerih pa je bila ugotovljena razlika med nabavno in prodajno vrednostjo. Ti poslovni dogodki niso evidentirani v poslovnih knjigah, v postopku davčnega nadzora pa društvo tudi ni predložilo nobene dokumentacije, ki bi izkazovala, da bi v navedenem obdobju poleg neregistrirane pridobitne dejavnosti opravljalo tudi nepridobitno dejavnost, zaradi katere je bilo ustanovljeno oziroma da bi navedeno pridobitno dejavnost opravljalo za uresničevanje namena in ciljev nepridobitne dejavnosti. Torej je v inšpiciranem obdobju opravljalo izključno pridobitno dejavnost z namenom pridobivanja dobička, katere ni imelo registrirano v temeljnem aktu in katero lahko opravlja le gospodarska družba kot svojo izključno dejavnost.

V odgovoru na tožbo tožena stranka navaja, da se ne strinja z zahtevo po prepovedi delovanja društva, ker meni, da svoje delo dobro opravlja, pa čeprav nima profita od tega. Društvo je bilo ustanovljeno kot neprofitno, tega se tudi drži in poskuša pomagati svojim članom. Smiselno predlaga, naj sodišče tožbo zavrne.

Tožeča stranka v pripravljalni vlogi z dne 16. 6. 2010 navaja, da tožena stranka ni zanikala tožbenih trditev, da je v določenem obdobju opravljala komisijsko prodajo vozil kot izključno gospodarsko pridobitno dejavnost, katere ni imela registrirane v svojem temeljnem aktu. Prav tako ni niti zatrjevala niti dokazala, da bi z navedeno pridobitno dejavnostjo ustvarjeni presežek prihodkov nad odhodki potrošila za opravljanje svoje neprofitne dejavnosti. Prav tako ni predložila nobenih dokazov, s katerimi bi uspela izpodbiti v tožbi zatrjevana dejstva, da je v navedenem obdobju opravljala izključno pridobitno neregistrirano dejavnost z namenom pridobivanja dobička.

Prvostopenjsko sodišče je v tej zadevi enkrat že odločilo in je s sodbo opr. št. I U 329/2010-45 z dne 10. 9. 2010 tožbo zavrnilo. V sodbi je med drugim navedlo, da je premalo sklicevanje tožeče stranke na to, da je tožena stranka opravljala pridobitno dejavnost zgolj v nekem razmeroma kratkem časovnem obdobju. Po mnenju prvostopenjskega sodišča iz 41. člena Zakona o društvih (v nadaljevanju ZDru-1) smiselno izhaja, da mora biti izključno pridobitna dejavnost vseskozi podana in se ne bi smela omejiti zgolj na neko relativno kratko določeno časovno obdobje, ampak bi se morala opravljati daljše časovno obdobje, in sicer od ustanovitve tožene stranke dalje, pa do vložitve tožbe za prepoved delovanja društva.

Vrhovno sodišče je s sklepom opr. št. I Up 303/2010 z dne 1. 6. 2011 po pritožbi tožeče stranke zgoraj citirano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v nov postopek. V sklepu je navedlo, da iz izpodbijane sodbe ne izhaja, da bi prvostopenjsko sodišče presojalo dejavnost tožene stranke v luči 3. in 25. člena ZDru-1, ampak da se je presoja sodišča omejila le na okoliščino, da gre za komercialno dejavnost, da pa ta ni trajala toliko časa, da bi bila ob upoštevanju načela sorazmernosti podana podlaga za prepoved delovanja društva zaradi te dejavnosti. To pa po mnenju pritožbenega sodišča pomeni nepravilno uporabo materialnega prava, hkrati pa je bila podana tudi bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu, ker sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih.

Sodišče je po prejemu sklepa vrhovnega sodišča in njegovi vročitvi strankam ponovno razpisalo glavno obravnavo v tej zadevi. Tožena stranka se glavne obravnave ni udeležila, tožeča stranka pa je vztrajala pri tožbi, pri čemer ni vztrajala pri dokaznem predlogu, naj bi se opravile dodatne poizvedbe pri Davčni upravi RS, da opravijo davčni nadzor še od 1. 8. 2009 dalje, v primeru, da se sodišče strinja s tem, da se tega dokaza ne izvede. Sodišče tega dokaza ni izvedlo, ker je ocenilo, da zbrani podatki zadostujejo za odločitev o zadevi.

Tožba je utemeljena.

Po 42. členu Ustave Republike Slovenije ima vsakdo pravico do svobodnega združevanja z drugimi. Navedena pravica vsebuje tudi pravico do ustanovitve in delovanja društva. Način izvrševanja te pravice ureja ZDru-1. Ta zakon v 2. odstavku 3. člena določa, da ni dovoljeno ustanoviti društva, katerega namen je ustvarjanje dobička ali društva, katerega izključna dejavnost je pridobitna dejavnost, niti ni dovoljeno delovanje takšnega društva. Sodišče je ocenilo, da je šlo v obravnavani zadevi za delovanje društva, katerega izključna dejavnost je bila pridobitna dejavnost. Navedeno izhaja iz dokumentacije Davčne uprave RS, ki jo je tožeča stranka priložila k tožbi. Pri inšpekcijskem nadzoru je bilo nesporno ugotovljeno, da je tožena stranka v določenem obdobju opravljala komisijsko prodajo vozil, pri čemer je bilo ugotovljeno 33 primerov takšne prodaje po komisijskih pogodbah. Iz priloženega statuta tožene stranke je razvidno, da društvo za tovrstno pridobitno dejavnost ni registrirano. Skladno s 1. odstavkom 25. člena ZDru-1 društvo lahko opravlja pridobitno dejavnost pod pogoji, ki jih za opravljanje te dejavnosti določa zakon. Pridobitna dejavnost mora biti določena v temeljnem aktu in mora biti povezana z namenom in cilji, kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva ter se lahko opravlja le v obsegu, potrebnem za uresničevanje namena in ciljev oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti. Iz navedenega določila izhaja, da je eden od pogojev za opravljanje pridobitne dejavnosti to, da je ta določena v temeljnem aktu, v obravnavani zadevi pa komisijska prodaja vozil ni določena kot pridobitna dejavnost v statutu tožene stranke. Sodišče meni, da je komisijska prodaja vozil že sama po sebi pridobitna dejavnost in da niti ni bistveno, kakšna višina provizije je izkazana pri prodaji vozil oziroma kakšna je ugotovljena razlika med nabavno in prodajno vrednostjo, saj je že tovrstna dejavnost sama po sebi pridobitna in bi jo lahko tožena stranka opravljala le pod pogojem, če bi bila ta dejavnost zapisana v statutu in če bi bila ta dejavnost povezana z namenom in cilji kot dopolnila dejavnost nepridobitni dejavnosti. V obravnavanem primeru pa to ni bilo izkazano. Sicer pa se sodišče strinja z navedbami tožeče stranke, da tožena stranka ni zanikala trditev, da je v navedenem obdobju opravljala komisijsko prodajo vozil kot izključno gospodarsko dejavnost, ki je nima registrirane v svojem temeljnem aktu. Prav tako tudi ni dokazala, da bi z navedeno pridobitno dejavnostjo ustvarjeni presežek prihodkov nad odhodki potrošila za opravljanje svoje neprofitne dejavnosti. Iz besedila 2. odstavka 3. člena ZDru-1 izhaja, da ni dovoljeno delovanje društva, katerega izključna dejavnost je pridobitna dejavnost. Pri tem ni določeno, koliko časa mora ta dejavnost trajati, niti ni določeno, kakšen dobiček mora biti ustvarjen; glede na zakonsko besedilo je dovolj zgolj to, da se je taka dejavnost opravljala. Sodišče se zato strinja z navedbami tožeče stranke, da si tožena stranka za svoje delovanje ni izbrala primerne pravno-organizacijske oblike. Ker je torej tožena stranka v inšpiciranem obdobju opravljala pridobitno dejavnost kot izključno dejavnost, je sodišče na podlagi 1. odstavka 41. člena ZDru-1 delovanje toženi stranki prepovedalo.


Zveza:

ZDru-1 člen 3, 3/2, 25, 41.
Datum zadnje spremembe:
10.07.2013

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDU1MDE4