<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Upravno sodišče
Upravni oddelek

sodba I U 1695/2010
ECLI:SI:UPRS:2011:I.U.1695.2010

Evidenčna številka:UL0006980
Datum odločbe:24.08.2011
Področje:DRUŠTVA
Institut:društvo - vpis sprememb v register društev - zavrnitev vpisa spremembe temeljnega akta - združevanje društev v zvezo - neskladnost temeljnega akta z zakonom

Jedro

Registracija društva pomeni upravno poseganje v ustavno pravico do svobodnega združevanja z drugimi (42. člen Ustave RS). Navedena pravica vsebuje pravico do ustanovitve društva, s tem pa tudi pravico, da člani društva samostojno in svobodno določajo svojo notranjo ureditev in delovanje (1. člen ZDru-1). Tudi pri združevanju društev v zvezo društev (v tem primeru se združujejo društva kot pravne osebe, medtem ko se v društva združujejo fizične osebe) velja načelo prostovoljnosti (2. člen ZDru-1). ZDru-1 ureja način izvrševanja te pravice tako, da registrskemu organu nalaga preizkus izpolnjevanja z zakonom predpisanih formalnih pogojev in preizkus, ali je temeljni akt v skladu z določbami ZDru-1.

V konkretnem primeru predlagane spremembe določb statuta kot najvišjega temeljnega akta zveze niso v skladu z zakonom, ker na podlagi določb 8. in 16. člena ZDru-1 o članstvu v društvo oziroma o združevanju v zvezo, ter ob upoštevanju načela samostojnosti in načela prostovoljnosti zveza ne more sama neposredno včlanjevati članov v svoja medobčinska društva, ki so člani zveze, zaradi česar je bila tožnikova zahteva za vpis sprememb statuta v register utemeljeno zavrnjena.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim aktom je Upravna enota Ljubljana na podlagi 17. člena Zakona o društvih (Uradni list RS, št. 61/06 in 58/09, v nadaljevanju ZDru-1) izdala odločbo, s katero je zahtevo tožnika za registracijo spremembe njegovega temeljnega akta zavrnila. V svoji obrazložitvi prvostopenjski organ navaja, da je dne 28. 1. 2010 prejel tožnikovo zahtevo za registracijo spremembe njegovega temeljnega akta, ki jo je podal v register društev vpisan tožnikov zakoniti zastopnik, ki je hkrati priložil zapisnik tretje seje skupščine Zveze z dne 17. 12. 2009 ter dva izvoda prečiščenega besedila temeljnega akta Zveze. Pri vsebinskem pregledu priloženega tožnikovega temeljnega akta je prvostopenjski organ ugotovil, da le-ta ni v celoti skladen z Zakonom o društvih, zato je tožnika z dopisom z dne 11. 2. 2010 pozval, da 7. člen svojega temeljnega akta uskladi z Zakonom o društvih v delu, ki določa, da tožnik (Zveza) v imenu svojih članic vodi postopke včlanjevanja članov v društva, katerih člani so tisti, ki so utrpeli poškodbe ali obolenja hrbtenjače. Tožnik je na poziv prvostopenjskega organa dne 9. 3. 2010 vlogo dopolnil s sklepom upravnega odbora Zveze, sprejetega na 12. seji, iz katerega izhaja, da naj tožnik odgovori z dvema pravnima mnenjema, ki ju je tudi priložil v svoj odgovor in iz katerih je razvidno, da se društva včlanjujejo v Zvezo prostovoljno oziroma, da sama določijo kako se bodo včlanjevala. K odgovoru je tožnik priložil tudi Pogodbo o ustanovitvi in združitvi v Zvezo, v kateri je v 9. členu prav tako določeno, da Zveza v imenu včlanjenih društev včlanjuje člane v medobčinska društva. Pri ponovnem vsebinskem pregledu tako predložene dokumentacije je prvostopenjski organ ponovno ugotovil, da tožnik svojega temeljnega akta ni uskladil z Zakonom o društvih. V zvezi s tem prvostopenjski organ navaja, da je Zveza invalidska organizacija, katere namen je prostovoljno in neodvisno združevanje interesno povezanih invalidov in njihovih zakonitih zastopnikov, da ugotavljajo, zagovarjajo in zadovoljujejo posebne potrebe invalidov ter zastopajo njihove interese. Invalidska organizacija je društvo, ki deluje po predpisih, ki urejajo delovanje društva. Delovanje društva je urejeno z Zakonom o društvih, ki med drugim določa temeljna načela delovanja društva in obvezne sestavine temeljnega akta društva. Društvo je samostojno združenje, ki s svojim temeljnim aktom samo določi pogoje in način včlanjevanja članov v društvo. Enako velja za zvezo, ki je združenje društev z enakimi ali podobnimi nameni in cilji delovanja. Zveza s svojim temeljnim aktom določi pogoje, ki jih mora izpolnjevati posamezno društvo, ki želi postati član zveze. Izpolnjevanje pogojev za vstop v Zvezo zveza ugotavlja samostojno. S tem, ko želi Zveza prevzeti včlanjevanje za članstvo v društvu, ki je član Zveze, posega v samostojnost društva, načelo samostojnosti delovanja društva pa je eno od temeljnih načel Zakona o društvih. Samostojnost delovanja društva se nanaša predvsem na obvezne določbe temeljnega akta društva, kot jih določa 9. člen Zakona o društvih. Zveza lahko ugotavlja izpolnjevanje pogojev za članstvo v društvu, ne more pa v imenu društva včlanjevati člane v društva, saj lahko včlanjuje le društva kot taka. Društva so namreč samostojne pravne osebe, ki so ustanovljene zaradi uresničevanja skupnih namenov in ciljev s konkretnimi nalogami. Te naloge opravljajo člani društva in s tem, ko želi Zveza s svojim temeljnim aktom določiti, da odloča o tem, kdo se lahko včlani v društvo, ki je včlanjeno v Zvezo, odvzame samostojnost društva pri odločanju o včlanjevanju v njegove vrste. Taka določba zaveže vsa društva, da se odpovedo svoji svobodni volji pri včlanjevanju v svoje društvo. Posledično temu morajo društva, ki so včlanjena v Zvezo, uskladiti svoj temeljni akt v določbi o pogojih in načinu včlanjevanja v društvo in se s temeljnim aktom zavezati, da ta del svoje samostojnosti prenesejo na Zvezo. Ker je prvostopenjski organ torej ugotovil navedene neskladnosti temeljnega akta tožnika (Zveze) z Zakonom o društvih, je ugotovil tudi, da niso izpolnjeni zakonski pogoji za registracijo spremembe tožnikovega temeljnega akta, zaradi česar je bilo treba odločiti tako, kot izhaja iz izreka te odločbe.

V pritožbi tožnik navaja, da vlaga pritožbo, ker je bil materialni predpis v izpodbijani odločbi napačno uporabljen in ker je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Navaja, da je zmotno stališče upravnega organa, da spremenjena določba 5. odstavka 7. člena temeljnega akta Zveze ni skladna z ZDru-1, ker naj bi s tem Zveza kršila načelo samostojnosti društev (1. odstavek 1. člena ZDru-1), ki so članice Zveze. Društvo je namreč samostojno združenje, ki si s svojim temeljnim aktom samo določi pogoje in način včlanjevanja članov v društvo po določbah 1. odstavka 1. člena in 9. člena ZDru-1. Tožnik meni, da si upravni organ navedeni zakonski določbi napačno tolmači, saj po mnenju tožnika navedeni določbi pomenita, da društvo samo določi način, kako se bodo vanj včlanjevali njegovi člani in ta postopek tudi uredi v temeljnem aktu društva (statutu). Posledično to pomeni, da mora takšno odločitev sprejeti najvišji organ društva, ki ga sestavljajo vsi člani (1. odstavek 13. člena ZDru-1). V okviru svoje samostojnosti pa se društvo lahko povsem svobodno odloči, kakšen postopek včlanitve v društvo sploh bo in kdo ga bo vodil. Zakon namreč določa le, da mora društvo v temeljnem aktu določiti pogoje in način včlanjevanja ter prenehanja članstva (1. odstavek 9. člena ZDru-1). To določbo je potrebno brati skozi načelo samostojnosti društva (1. odstavek 1. člena ZDru-1), pri čemer je stališče upravnega organa preveč omejevalno. V kolikor društvo določi način včlanjevanja v svojem aktu, je s tem navedeno zakonsko določbo izpolnilo. Kakšen bo način včlanjevanja, pa je samostojna odločitev društva samega in upravni organ nima pristojnosti, da presoja ustreznost le-tega. Društvo se tako po mnenju tožnika lahko odloči, da postopek včlanjevanja zanj vodi neka tretja oseba, saj zakon priznava društvu pravico, da samo uredi način včlanjevanja svojih članov. V kolikor je volja društva, da to počne nekdo tretji, ki razpolaga z določenim strokovnim znanjem in usposobljenostjo ter oceni, da je to potrebno zaradi narave društva, ni ovire, da društvo tega ne bi dopustilo. Upravni organ sicer delno priznava, da društvo lahko samo omeji svojo pristojnost, da se društva lahko povežejo in določijo, katere cilje bodo dosegala preko Zveze in katere naloge in dejavnosti bo neposredno opravljala Zveza ter katere odločitve bodo sprejemali ob usklajevanju interesov z drugimi društvi, a tudi omenjeni nameni, cilji in dejavnosti društva so obvezni element temeljnega akta društva (1. odstavek 9. člena ZDru-1) in tako njihovo urejanje pomeni enako izvajanje suverenosti kot način včlanjevanja. V kolikor upravni organ priznava, da lahko društvo na Zvezo prenese izvrševanje svoje dejavnosti in doseganje svojih namenov, bi enako moralo veljati tudi za način včlanjevanja v društvo. Društva sama določijo, kdo bo za njih sprejemal določene odločitve in v kolikor to pristojnost prenesejo na Zvezo, je to njihova samostojna in svobodna odločitev, ki bi jo moral upravni organ spoštovati in ne omejevati. Razmerje med društvi in Zvezo ima tudi naravo civilnopravnega in zasebnega razmerja, tako da bi morala država društvom dopustiti, da svoja razmerja oblikujejo, kot si želijo, seveda ob upoštevanju splošnih omejitev kršitve ustave, prisilnih predpisov ali morale. Po mnenju tožnika namreč samostojnost društva kot osebe zasebnega prava pomeni tudi to, da si lahko društvo svojo pristojnost omeji na način, da postopke včlanjevanja vanj vodi neka tretja oseba in ne društvo samo. Odločba upravnega organa o zavrnitvi spremembe temeljnega akta, po katerem Zveza ne sme voditi postopkov včlanjevanja za svoja društva, odpira tudi ustavno pravna vprašanja glede omejevanja ustavne pravice do združevanja (2. odstavek 42. člena Ustave RS). Upravni organ je namreč po mnenju tožnika s svojo odločbo posegel tudi v ustavno pravico do združevanja članic Zveze. Pri omejevanju te ustavne pravice pa je potrebno paziti, da ne pride do njenega nedopustnega omejevanja. Tožnik meni, da pridobitev določenega statusa ali pravice kot pogoj omejitve samostojnosti nima ustrezne pravne ali ustavne podlage, saj je takšna pravica do omejitve vsebovana v sami samostojnosti oziroma v sami ustavni pravici do združevanja. Ker tudi ne gre za absolutno ali trajno omejitev, je takšna samoomejitev po mnenju tožnika ustavno pravno dopustna. Tako kot se društvo samostojno v neki točki odloči, da bo zanj postopke včlanjevanja vodila Zveza, tako lahko to isto društvo svojo prejšnjo odločitev spremeni in določi drugačen način včlanjevanja svojih članov. Odločitev o tem seveda sprejmejo člani tega društva, ki so edini pristojni za spremembo temeljnega akta društva. Odločitev o tem je torej vedno na društvu oziroma na njegovih članicah in takšne svobodne odločitve država ne bi smela omejevati. Glede na navedeno tožnik zaključuje, da ima društvo pravico, da svobodno določi način včlanjevanja svojih članov tudi na način, da zanj določene postopke vodi tretja oseba. Pri tem ni pravilna ugotovitev upravnega organa, da je Zveza s svojim temeljnim aktom odvzela samostojnost društvom s tem, ko naj bi določila, kdo se lahko včlani v društvo, ki je včlanjeno v Zvezo. V konkretnem primeru so društva, ki so člani Zveze, že s Pogodbo o ustanovitvi in združitvi v Zvezo, prenesla na Zvezo svoje pristojnosti, da v njihovem imenu sprejema nove člane in vodi centralni register članstva. Društva, ki so se včlanila v Zvezo naknadno, so prav tako pristopila k tej pogodbi. V kolikor se društva s tem ne bi strinjala, pogodbe o ustanovitvi ne bi podpisala oziroma se v Zvezo ne bi včlanila. Zveza ni društev z ničemer omejevala glede načina včlanjevanja, ampak so se za to odločila društva sama, ki so takšno pravico imela. V 9. členu pogodbe so društva namreč jasno izkazala svojo legitimno voljo, da naj glede na naravo članstva (ki je zahtevna medicinska presoja izpolnjevanja pogojev) te postopke za njih vodi Zveza. Zaradi same enotnosti postopkov in skupnega doseganja ciljev za določeno družbeno skupino, so društva navsezadnje Zvezo tudi ustanovila in je zaradi skupnega nastopanja na javnih razpisih društvom, članicam Zveze, v interesu, da je postopek enoten, saj imajo tako vsa društva člane, ki izpolnjujejo pogoje financerjev in lahko s skupnimi prijavami uspešneje pridobivajo sredstva za svoje delovanje. Sprememba statuta tako niti ne ustvarja novih statusnih ali pogodbenih razmerij za društva, saj je bil prenos pristojnosti urejen že prej. Tudi pri registraciji Zveze, ko se je presojala pogodba o ustanovitvi, upravni organ ni imel ugovorov in je registracijo potrdil. Upravni organ je tako z zavrnitvijo izpodbijane odločbe posegel v pravice Zveze, ki jih ji je nekoč že priznal. Zveza tako z ničemer ne postavlja nepotrebnih pogojev, ki bi društvo dejansko silila k samoomejevanju, kot to prikazuje upravni organ, temveč so se društva povsem samostojno odločila za tak korak. Glede na navedeno tožnik pritožbenemu organu predlaga, da odpravi odločbo Upravne enote Ljubljani in potrdi registracijo spremembe temeljnega akta Zveze.

Drugostopenjski organ je pritožbo tožnika zavrnil kot neutemeljeno. V obrazložitvi odločbe drugostopenjski organ k utemeljitvi izpodbijanega akta dodaja, da ustavno pravico do združevanja v društva ureja Zakon o društvih, ki društvo opredeljuje kot posebno pravnoorganizacijsko obliko, za katero veljajo posebna načela glede delovanja. Sklicuje se na določbe 1., 2., 9. in 16. člena Zakona o društvih. Po pregledu temeljnega akta, sprejetega na skupščini Zveze, drugostopenjski organ ugotavlja, da je odločba prvostopenjskega organa pravilna in na zakonu utemeljena. Ugotavlja, da je tožnik, s tem ko je v 7. členu Statuta kot temeljnega akta Zveze določil, da Zveza sprejema člane v društva - članice Zveze, kršil načelo samostojnosti oziroma neodvisnosti društva kot ga določa 1. člen ZDru-1 in da je kršil tudi 2. člen tega zakona, na podlagi katerega lahko vsakdo postane član društva pod pogoji, ki jih društvo določi v svojem temeljnem aktu. Na podlagi 9. člena ZDru-1 mora namreč društvo v svojem temeljnem aktu določiti tudi način vključevanja v društvo in ker so društva pri postavljanju pogojev za včlanjevanje samostojna, ni nujno, da bo vsako društvo, ki je včlanjeno v isto zvezo, imelo enake pogoje za včlanitev v društvo. Poleg posebnih pogojev, ki jih lahko določi društvo kot pogoj za članstvo, lahko namreč določi tudi druge pogoje. V zvezi s tem drugostopenjski organ poudarja, da vstop v članstvo določenega društva zahteva tako izjavo volje osebe, ki želi postati član društva, kot tudi izjavo volje oziroma soglasje društva, ki izda sklep ali potrdilo o članstvu in ga vpiše v evidenco članstva. Prav tako je na načelo samostojnosti društva pri včlanjevanju in enakopravnosti članstva vezano tudi načelo javnosti delovanja društva. Delovanje društva je javno, zato je pravica vsakega člana, da se pred vstopom v društvo seznani s temeljnim aktom društva, saj lahko le tako učinkovito in pravočasno zaznava kršitve delovanja in posameznih pravic, kot jih je društvo določilo s svojim temeljnim aktom. Drugostopenjski organ zato ne more slediti navedbam tožnika, da je prvostopenjski organ napačno uporabil materialno pravo. Strinja se sicer z navedbo tožnika, da lahko Zveza samostojno določi način včlanjevanja svojih članov, ne strinja pa se z navedbo, da lahko Zveza povsem svobodno določi kdo bo vodil postopek včlanitve v društvo in na kakšen način bo oseba včlanjena v društvo. Zveza je samostojna pravna oseba in zato pogoje in način včlanjevanja določi na zboru svojih članov, ki je sestavljen iz delegatov članic (društev) in pogoje za članstvo Zveza samostojno opredeli v svojem temeljnem aktu. Prav tako so samostojna tudi društva (članice Zveze), zato pogoje za včlanjevanje in način včlanjevanja določijo sama po svojih najvišjih organih, ki so sestavljeni iz vseh članov. Postopek včlanitve mora opraviti društvo samo in ne tretja oseba v imenu društva. Društvo mora namreč vedeti, kdo je član društva, prav tako mora biti oseba, ki je sprejeta v društvo, seznanjena s temeljnim aktom in načinom delovanja posameznega društva. V zvezi z navedbo tožnika, da sprememba 7. člena temeljnega akta Zveze ne ustvarja novih statusnih ali pogodbenih razmerij za društva, ker je taka pristojnost urejena že s Pogodbo o ustanovitvi, drugostopenjski organ poudarja, da je bila pogodba med ustanovitelji, na podlagi Zakona o društvih, sicer res pogoj za ustanovitev Zveze, vendar pa je morala Zveza, tudi na podlagi tedaj veljavnega zakona, v svojem temeljnem aktu opredeliti način včlanjevanja v Zvezo ter pravice in dolžnosti članic, upravni organ pa je bil v postopku registracije v zvezi s pravicami in dolžnostmi članic dolžan ugotavljati zgolj zakonitost temeljnega akta. Glede na navedeno je bilo treba odločiti kot izhaja iz izreka te odločbe.

V tožbi tožnik ponavlja ugovore, ki jih je uveljavljal že v svoji pritožbi zoper izpodbijano prvostopenjsko odločbo, kot je predhodno povzeta, in sodišču predlaga, da odpravi izpodbijano odločbo Upravne enote Ljubljana št. 215-211/2010-6 (1311202) z dne 28. 6. 2010 in potrdi registracijo spremembe temeljnega akta Zveze.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja, da je odločba pravilna in zakonita glede na dejansko stanje, ki je razvidno iz dokumentacije v upravnem spisu. Navedbe tožeče stranke so neutemeljene iz razlogov, kot jih je drugostopenjski organ navedel v svoji odločbi št. 2152-7/2010/2 (134-16) z dne 11. 10. 2010. Sodišču predlaga, da tožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Predmet presoje v obravnavani zadevi je odločitev prvostopenjskega (registrskega) organa, s katero je le-ta tožnikovo zahtevo za registracijo sprememb določb temeljnega akta (statuta) zavrnil.

Po presoji sodišča je odločitev prvostopenjskega organa, kakor tudi tožene stranke za njim, pravilna in zakonita in ima oporo v citiranih materialnih predpisih ter pravilno izhaja iz podatkov v upravnih spisih, ki so priloženi sodnemu spisu. Po določilu 2. odstavka 71. člena ZUS-1 sodišču ni treba navajati razlogov za odločitev, če sledi utemeljitvi upravnega akta in to v svoji sodbi ugotovi. Sodišče ugotavlja, da v obravnavanem primeru lahko sledi utemeljitvi izpodbijanega akta, tudi v zvezi z drugostopenjsko odločbo, v kateri drugostopenjski organ dopolnjuje obrazložitev prvostopenjskega akta. Utemeljitev upravnega akta je torej pravilna in celovita in ker tožnik v tožbi ponavlja pritožbene ugovore, na katere je tožena stranka že argumentirano odgovorila z razlogi, s katerimi se sodišče v celoti strinja, jih sodišče zato ne bo ponavljalo.

Sodišče v zadevi le še dodaja, da so bile v konkretnem primeru za odločitev v zadevi posebej pomembne določbe Zakona o društvih, ki urejajo registracijo društva. Registracija društva namreč pomeni, tako kot to ugotavlja že tožnik sam, upravno poseganje v ustavno pravico do svobodnega združevanja z drugimi (42. člen Ustave RS). Navedena pravica vsebuje pravico do ustanovitve društva, s tem pa tudi pravico, da člani društva samostojno in svobodno določajo svojo notranjo ureditev in delovanje (1. člen ZDru-1). Tudi pri združevanju društev v zvezo društev ( v tem primeru se združujejo društva kot pravne osebe, medtem ko se v društva združujejo fizične osebe) velja načelo prostovoljnosti (2. člen ZDru-1). ZDru-1 ureja način izvrševanja te pravice tako, da registrskemu organu nalaga preizkus izpolnjevanja z zakonom predpisanih formalnih pogojev (sprejem statuta oziroma sprejem njegovih sprememb na najvišjem organu društva oziroma zveze društev - 20. člen ZDru-1) in preizkus, ali je temeljni akt - v konkretnem primeru gre za spremembe določb temeljnega akta - v skladu z določbami ZDru-1. To je bil torej v upravnem postopku okvir preizkusa sprememb temeljnega akta, katerih vpis v register je tožnik zahteval.

V konkretnem primeru sta torej po mnenju sodišča tako prvostopenjski organ, kakor tudi tožena stranka za njim, pravilno ugotovila, da predlagane spremembe določb statuta kot najvišjega temeljnega akta Zveze niso v skladu z Zakonom o društvih, ker na podlagi določb 8. in 16. člena ZDru-1 o članstvu v društvo oziroma o združevanju v zvezo, ter ob upoštevanju načela samostojnosti in načela prostovoljnosti (1. in 2. člen ZDru-1), Zveza ne more sama neposredno včlanjevati članov v svoja medobčinska društva, ki so članica Zveze, zaradi česar je bila tožnikova zahteva za vpis sprememb statuta v register utemeljeno zavrnjena.

Ker je po presoji sodišča odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, je sodišče na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS št. 105/06 in 65/10, dalje ZUS-1) tožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno.


Zveza:

ZDru- člen 1, 2, 8, 16, 17.
Datum zadnje spremembe:
21.06.2013

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDU0NDM1