<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL sklep II Cp 1569/2012
ECLI:SI:VSLJ:2012:II.CP.1569.2012

Evidenčna številka:VSL0067895
Datum odločbe:04.07.2012
Področje:ŠPORTNO PRAVO - DRUŠTVA
Institut:pravica do sodnega varstva - zavrženje tožbe - prestop športnika v drug klub - odločba o pogojih prestopa športnika - zveza društev - pogoj dokončnosti - društvo

Jedro

ZDru-1 veže pravico izpodbijati odločitve organov društva oziroma zveze društev po sodni poti na pogoj dokončnosti sprejete odločitve.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1.Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo in odločilo, da tožeča stranka sama krije svoje stroške postopka.

2.Pritožuje se tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa, vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek ter naložitev plačila tožnikovih stroškov pritožbenega postopka toženi stranki. Sodišče je zmotno uporabilo določbe Zakona o društvih (v nadaljevanju ZDru-1). Uporaba tega zakona je posledica napačne ugotovitve, da je tožnik član rokometnega kluba v smislu ZDru-1. Tožnik je bil član prve moške ekipe RK X., ne pa njegov član v smislu ZDru-1. Njegovo razmerje do kluba je obligacijske narave, saj je s klubom sodeloval na podlagi pogodbe o štipendiranju in ne gre za razmerje društvo – član društva. Tožena stranka z odločbo, odpravo katere tožnik zahteva, ni odločala v smislu izstopa iz društva in včlanitve v drugo društvo, temveč je odločala o prestopu rokometaša iz ekipe enega kluba v ekipo drugega kluba. Registracijski pravilnik določa poslovno podlago za sodelovanje med klubi in igralci, ne predvideva pa včlanitve slednjih v društvo. Dejstvo, da nekdo igra rokomet za društvo, ne pomeni avtomatično, da je član tega društva. Za včlanitev v društvo mora biti podana in izražena volja za to. Tožnik pa te volje ni izrazil, pa tudi RK X. tožnika ni kdajkoli sprejel kot člana društva. Sodišče je preuranjeno in brez ustrezne trditvene podlage strank, zgolj na podlagi dejstva, da se del tožbenega zahtevka glasi na odpravo odločbe, zaključilo, da gre za razmerje član društva – društvo. S tem, ko je bila zadeva predana v odločanje pravdnemu sodišču, je tožbeni zahtevek dobil naravo odškodninskega zahtevka. Tožnik bi v nadaljevanju zahtevek ustrezno modificiral tako, da ne bi zahteval več odprave odločbe. Sodišče je s tem, ko je ugotovilo, da je tožnik član kluba kot član društva kršilo razpravno načelo ter zmotno ugotovilo dejansko stanje. Ne glede na navedeno pa še navaja, da tako v primeru, da je tožnik član kluba v smislu ZDru-1 kot tudi, da ni, je treba pri konkretnem odločanju uporabiti akte tožene stranke. Sodišče je pravilno ugotovilo, da Statut tožene stranke pozna institut „varstva zakonitosti“, vendar pa v njem ni navedeno, katerim primerom je to pravno sredstvo namenjeno. Kljub temu je na podlagi Statuta in pravnega pouka iz izpodbijane odločbe tožene stranke zaključilo, da bi moral tožnik vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti. Registracijski pravilnik tožene stranke kot lex specialis ureja postopek prestopa igralcev iz ene v drugo ekipo. V njem je določeno, da v primeru spora odloča odbor za arbitražo in da je sklep odbora dokončen. Niti Statut niti pravilnik ne predvidevata pravnega sredstva varstva zakonitosti v postopku prestopa igralca. To pravno sredstvo je izrecno predvideno v postopku po Disciplinskem pravilniku tožene stranke.

3.Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo, da je bil tožnik član rokometnega kluba (RK X) v smislu ZDru-1. Za tožečo stranko ni sporno, da je pravnoorganizacijska oblika RK X društvo. Da je temu tako, je sicer mogoče zaključiti na podlagi priloženega Statuta tožene stranke, kjer je določeno, da je Rokometna zveza Slovenije (tožena stranka), katere član je RK X, prostovoljna zveza klubov in društev, katerih dejavnost je športna igra rokomet (1. člen), in da so člani zveze rokometni klubi, Združenje rokometnih trenerjev Slovenije, Zveza društev rokometnih sodnikov Slovenije in druga društva, če so registrirana v skladu z Zakonom o društvih (11. člen). Že iz tožbenih trditev izhaja, da je bil tožnik član RK X (primerjaj drugi odstavek četrta stran tožbe). Tožnik je torej bil član kluba, ki ima status društva. Sodišče prve stopnje je zato tožnika pravilno štelo kot člana društva in ne zgolj kot igralca, ki je imel z RK X sklenjeno pogodbo o štipendiranju. V zvezi s pritožbeno navedbo, da tožnik ni nikoli dal izjave volje, da postane član društva ter da ga RK X nikoli ni sprejel kot člana društva, pa velja dodati, da iz priložene članske izkaznice tožnika (priloga A8) jasno izhaja, da je tožnik postal član spornega kluba 26. 6. 2006, kar je potrdila uradna oseba omenjenega kluba, ter da je bil registriran za RK X, pri čemer je registracijo izvršila tožena stranka. Ker skladno s 16. členom Registracijskega pravilnika, veljavnega v času izdaje izpodbijane odločbe tožene stranke (v nadaljevanju Registracijski pravilnik z dne 19. 6. 2007), članstvo v rokometnem klubu temelji na osnovi zadnje pravno veljavne registracije igralca, pri čemer se registracija igralca izvrši na podlagi pisnega zahtevka za registracijo, ki ga vloži klub, ki sprejema igralca v članstvo (18. člen), in ker je pogoj za registracijo lastnoročno podpisana prijava igralca za registracijo (20. člen), je treba ob upoštevanju citirane vsebine članske izkaznice tožnika šteti, da je tožnik podal pristopno izjavo za članstvo v klubu – društvu ter da je RK X dal soglasje za tožnikov vstop v članstvo. Ker torej v tej pravdi nastopa na strani tožeče stranke tožnik kot član društva, na strani tožene stranke pa zveza društev, ki je izdala s tožbo izpodbijano odločbo (primerjaj 7. člen ZDru-1), je sodišče prve stopnje pravilno odločalo na podlagi določb ZDru-1.

6.Nadalje ni mogoče pritrditi pritožbeni navedbi tožeče stranke, da sodišče prve stopnje ne bi smelo uporabiti določb ZDru-1, ker je dobil tožbeni zahtevek tožnika, potem ko je bila zadeva odstopljena Okrajnemu sodišču v Ljubljani, naravo odškodninskega zahtevka. Zgolj zaradi odstopa zadeve pristojnemu sodišču se narava tožbenega zahtevka ne more spremeniti. Spremeni se le, če tožeča stranka spremeni tožbo (primerjaj 184. člen ZPP). Vendar pa tožeča stranka v tem postopku predloga za modifikacijo tožbe ni podala.

7.Pritožba pa pravilno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da niso podani pogoji za vložitev tožbe v smislu 14. člena ZDru-1 člena, ker tožnik ni vložil zahteve za varstvo zakonitosti. ZDru-1 v prvem odstavku 14. člena določa, da ima vsak član pravico v roku enega leta od sprejetja dokončne odločitve pred sodiščem izpodbijati odločitve organov društva, ki so bile sprejete v nasprotju z zakonom ali temeljnim ali drugim splošnim aktom društva. Izpodbijanje odločitev organov društva pred sodiščem v skladu z drugim odstavkom 14. člena ZDru-1 ni dopustno, če pred tem ni bilo izkoriščeno pravno sredstvo iz petega odstavka 13. člena istega zakona. Ta določa, da o pritožbah zoper odločitve organov društva oziroma zastopnika društva odloča zbor članov, če temeljni akt ne določa drugače. V obravnavanem primeru tožeča stranka izpodbija odločbo tožene stranke št. 5-1430/2009 z dne 7. 9. 2009, s katero je Arbitražna komisija (organ tožene stranke) odločila o pritožbi tožnika zoper zavrnitev njegove vloge za izdajo izpisnice s strani RK X (RK X na tožnikovo vlogo za izdajo izpisnice ni odgovoril). Postopek prestopa igralcev je urejen v V. poglavju Registracijskega pravilnika tožene stranke z dne 19. 6. 2007, v katerem je med drugim določeno, da klub izda na zahtevo igralca izpisnico na predpisanem obrazcu (29. člen). V primeru, da klub izda igralcu negativni odgovor na zahtevek za izpisnico, lahko igralec v roku 8 dni vloži pritožbo zoper negativni odgovor na Arbitražno komisijo RZS (30. člen). Skladno z 31. členom Registracijskega pravilnika z dne 19. 6. 2007 mora Arbitražna komisija odločiti o pritožbi v roku 8 dni, pri čemer je njen sklep dokončen (tudi v pravnem poku izpodbijane odločbe je navedeno, da zoper odločbo Arbitražne komisije ni pritožbe). Ker je torej izpodbijana odločba Arbitražne komisije tožene stranke (že) dokončna in ker iz zgoraj citiranih določb ZDru-1 izhaja, da zakon veže pravico izpodbijati odločitve organov društva oziroma zveze društev (7. člen ZDru-1) po sodni poti na pogoj dokončnosti sprejete odločitve, je pravica do sodnega varstva tožnika zoper odločitev tožene stranke že nastopila. Res je sicer, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, da je v pravnem pouku izpodbijane odločbe tožene stranke (tudi) navedeno, da ima tožnik možnost vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti na skupščino RZS v roku 3 mesecev od dneva pravnomočnosti odločbe. Vendar pa glede na citirano določbo Registracijskega pravilnika, po kateri je odločba Arbitražne komisije dokončna, tega pravnega sredstva ni mogoče šteti za redno pravno sredstvo, temveč kvečjemu za izredno. Izkoriščenje slednjega pa skladno z določbami ZDru-1 ni pogoj za izpodbijanje odločitev organov društva oziroma zveze društev pred sodiščem. Tudi sicer pritožba pravilno opozarja, da Statut tožene stranke pozna institut zahteve za varstvo zakonitosti, vendar v njem ni navedeno, kdaj se lahko to pravno sredstvo vloži. To pravno sredstvo izrecno določa Disciplinski pravilnik tožene stranke, sprejet na podlagi 22. člena Statuta, ki ureja disciplinski postopek. Ne omenja pa ga Registracijski pravilnik, ki ureja postopek prestopa igralca. Glede na navedeno pritožbeno sodišče ocenjuje, da v aktih tožene stranke ni podlage za zaključek, da je zahteva za varstvo zakonitosti pravno sredstvo, ki ga ima igralec na voljo v primeru, ko se ne strinja s sklepom Arbitražne komisije, izdanim na podlagi 31. člena Registracijskega pravilnika z dne 19. 6. 2007.

8.Odločitev sodišča prve stopnje, da se tožba zavrže, ker niso izpolnjeni pogoji za njeno vložitev v smislu drugega odstavka 14. člena ZDru-1, je torej napačna. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (tretja točka 365. člena ZPP). Sodišče bo moralo v ponovljenem postopku o tožbi meritorno odločiti.

9.Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, saj jih tožeča stranka ni priglasila.


Zveza:

ZDru-1 člen 13, 13/5, 14, 14/2.
Datum zadnje spremembe:
30.08.2012

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDQ2NTQx