<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

VDSS sklep Pdp 73/2012
ECLI:SI:VDSS:2012:PDP.73.2012

Evidenčna številka:VDS0008889
Datum odločbe:13.04.2012
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:neizbrani kandidat - javni zavod - rok za vložitev tožbe - pravni pouk

Jedro

Čeprav je tožnica tožbo vložila po izteku 15-dnevnega roka od prejema obvestila o neizbiri, ki ga določa ZZ, je njena tožba pravočasna in dopustna, saj je bila vložena znotraj (napačnega) roka, ki ga je v obvestilu določila tožena stranka.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba in sklep sodišča prve stopnje se razveljavita ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrglo tožbo v delu, ki se glasi na razveljavitev sklepa tožene stranke, s katerim je bila za direktorico zavoda imenovana C.O. in na ponovitev postopka za izbiro direktorja zavoda (I. točka izreka sklepa). Zavrnilo je tožbeni zahtevek, da je dolžna tožena stranka tožnici plačati odškodnino 8.400,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 4. 2011 dalje do plačila (II. točka izreka sodbe). Odločilo je, da je tožnica dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 1.306,97 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti do plačila (III. točka izreka sodbe).

Zoper odločitev sodišča prve stopnje se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov iz 338. člena ZPP. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče prve stopnje je kot prepozno zavrglo tožbo tožnice na razveljavitev sklepa, s katerim je bila za direktorico tožene stranke imenovana C.O.. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi navedlo, da pravni pouk v sklepu o neizbiri ni bil napačen, temveč le nepopoln, ker ni vseboval tudi pravnega pouka po 36. členu ZZ. Tožnica je sledila prejetemu pravnemu pouku in tožbo vložila v roku 30 dni. Vztraja, da napačen oziroma nepopolni pravni pouk ne more iti v škodo tožnici. Ker je tožbo vložila v roku, kot je izhajal iz sklepa o neizbiri, se šteje, da je bila tožba vložena pravočasno. S podrednim zahtevkom je tožnica uveljavljala odškodnino zaradi diskriminacije zaradi nosečnosti. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je tožena stranka uspela izkazati, da razlog za neizbiro ni bila tožničina nosečnost. Zaključki sodišča so v nasprotju z izvedenimi dokazi. Sodišče prve stopnje je zapisalo, da na neizbiro ni vplivala nosečnost, temveč nezadovoljstvo članov sveta zavoda z njenim delom. Sodišče je tak zaključek sprejelo pavšalno, ne da bi preverjalo objektivnost očitkov zaslišanega predsednika sveta in člana sveta. Sodišče je napačno in v nasprotju z izvedenimi dokazi ugotovilo, da naj bi peticija izkazovala slabo delo tožnice. Prereka tudi zaključek sodišča prve stopnje, da naj bi toženi stranki uspelo izkazati, da naj bi tožnica svoje delo opravljala slabo že prej. Sodišče je napravilo napačne zaključke le na podlagi izjav zainteresiranih prič, ne da bi preverjalo njihovo zainteresiranost za izid pravde. Vsa vprašanja glede zanesljivosti in verodostojnosti priče je sodišče tožnici prepovedalo, s tem pa zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka. Tožnica izpodbija tudi zaključek sodišča o nezadovoljstvu zaposlenih in tistih, ki so odhajali. Vztraja, da je zaključek sodišča o neprimernem ravnanju tožnice v odnosu do zaposlenih zmoten. Vztraja, da je bila potem, ko je predsednik sveta izvedel za njeno nosečnost, v celoti blokirana in se je ta okoliščina izkoristila njej v škodo. Stališče sodišča, da tožnici ne verjame, je v celoti neobrazloženo, poleg tega je šibkejša stranka in bi morala tožena stranka izpodbiti njene trditve o grožnjah in ne obratno. Glede izvajanja sklepov tožene stranke je sodišče v nasprotju z dokazi zaključilo, da je bil predsednik sveta A.H. pooblaščen za izvajanje sklepov zavoda. 15. člen, na katerega se sklicuje sodišče ne predvideva takšnega ravnanja predsednika sveta. Glede komunikacijske blokade, je sodišče med drugim zaključilo, da je bil tožnici onemogočen le iznos dokumentacije, pri tem pa je spregledalo, da je tožnica prosila le za bianco obrazec za plače. V nasprotju z dokazi je sodišče zaključilo, da tožnica ni ustrezno poskrbela za svoje nadomeščanje in da D.Z. ni sprejel pooblastila, ki ga je le ta uporabil, pa se je nato premislil. Sodišče je spregledalo, da je tožnica po nastopu bolniškega staleža delavcem dajala zelo podrobna in natančna navodila, ki so bila zadostna za tekoče opravljanje poslov. Sodišče je nekritično sprejelo delovanje predsednika sveta brez vsakih pooblastil, ki je v celoti prevzel delovanje zavoda med drugim tudi podpisovanje računov. Ker je za odločitev o zahtevku bistvenega pomena, ali so predstavniki sveta in zaposleni izkoristili odsotnost tožnice zaradi nosečnosti, da bi jo v tem času v celoti onesposobili in onemogočili v njenem delovanju, gre za bistveno kršitev določb postopka, ki bi mogla vplivati na pravilnost in zakonitost odločitve. Sodišče prve stopnje bi moralo vsa vprašanja, vezana na pristojnosti in delovanja zavoda, dovoliti in dopustiti, saj so ključnega pomena za pravilno in popolno ugotavljanje dejanskega stanja. Priglaša pritožbene stroške.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi odločbo sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje je v zadevi izvedlo obširen dokazni postopek in argumentirano ter prepričljivo obrazložilo svojo odločitev in pri tem ni zagrešilo nobene od zatrjevanih kršitev. Tožničina nosečnost ni v ničemer vplivala na njeno neizbiro in torej v obdobju od nastopa bolniške 9. 12. 2010 do prenehanja mandata v aprilu 2011 ni bila diskriminirana. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep in sodbo (ki ju smiselno izpodbija tožnica kljub temu, da izpodbija samo sodbo, vendar iz same vsebine pritožbe nedvoumno izhaja, da izpodbija odločitev sodišče prve stopnje v celoti) v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, 26/99 in naslednji) v zvezi z 1. odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6. in 11., točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom, ki se nanaša na zavrženje tožbe, zmotno uporabilo materialno pravo, v delu odločitve o zavrnitvi tožbenega zahtevka na plačilo odškodnine pa sprejelo preuranjeno odločitev.

V tem individualnem delovnem sporu je tožnica s primarnim zahtevkom uveljavljala razveljavitev sklepa tožene stranke o imenovanju C.O. za direktorico tožene stranke in ponovitev izbire na podlagi 36. člena Zakona o zavodih (ZZ, Ur. l. RS, št. 12/91 in naslednji), s podrednim zahtevkom pa je uveljavljala plačilo odškodnine zaradi diskriminacije v postopku izbire direktorja pri toženi stranki.

Sodišče prve stopnje je primarni tožbeni zahtevek zavrglo. Ugotovilo je, da je tožnica zamudila 15 dnevni prekluzivni rok za vložitev tožbe, določen v 36. členu ZZ. Ugotovilo je, da pravni pouk, ki ga je dala tožena stranka v obvestilu o neizbiri, ni bil napačen, temveč nepopoln, ker ni vseboval pouka o sodnem varstvu po 36. členu ZZ. Podredni tožbeni zahtevek je sodišče prve stopnje zavrnilo, ker je ugotovilo, da je tožena stranka dokazala, da na neizbiro tožnice ni vplivala njena nosečnost, temveč nezadovoljstvo članov sveta z njenim delom.

36. člen ZZ določa, da ima neizbrani kandidat v 15 dneh po prejemu obvestila možnost zahtevati sodno varstvo pri pristojnem sodišču, če misli, da je bil kršen z izvedbo razpisa določeni postopek in da je ta kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev o izbiri kandidata ali da izbrani kandidat ne izpolnjuje v razpisu določenih pogojev. Sodno varstvo neizbranemu kandidatu pa je po določbi 5. odstavka 204. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, 42/2002 in naslednji) dopuščeno le v primeru, če neizbrani kandidat meni, da je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije. Po navedeni določbi diskriminacija ne predstavlja ravnanje delodajalca, ki na prosto delovno mesto izbere kandidata, ki ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela, vendar tudi v tem primeru uveljavljene kršitve prepovedi diskriminacije delodajalec odgovarja le odškodninsko po splošnih pravilih civilnega prava.

V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje tožnici kot neizbrani kandidatki odvzelo pravico do sodnega varstva, ker je zamudila 15 dnevni prekluzivni rok za vložitev tožbe, določene v 36. členu ZZ. Tožena stranka je v postopku razpisa za delovno mesto direktorja tožnico o neizbiri obvestila dne 11. 4. 2011 (tožnica je prejela obvestilo dne 28. 4. 2011). Pravni pouk, ki ga je dala tožena stranka tožnici v obvestilu o neizbiri je bil v skladu z določbo 204. člena ZDR. Zakon o zavodih, katere določbe je potrebno v predmetnem postopku (glede primarnega zahtevka) upoštevati, v primeru izbire imenovanja direktorja predvideva, da ima neizbrani kandidat sodno varstvo. Obvestilo o neizbiri z dne 11. 4. 2011 pravnega pouka v skladu z določbo 36. člena ZZ ne vsebuje, zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju primarnega tožbenega zahtevka materialno pravno zmotna. Pritožba utemeljno uveljavlja, da je tožnica tožbo vložila v roku, ki izhaja iz sklepa o neizbiri, zato bi moralo sodišče prave stopnje pravilno šteti, da je bila tožba vložena pravočasno.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (355. člen v zvezi z 3. točko 365. člena ZZP). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje presoditi, ali je izbrana kandidatka izpolnjevala pogoje za zasedbo delovnega mesta ter nato ponovno odločiti o primarnem tožbenem zahtevku.Pritožbeno sodišče je razveljavilo tudi odločitev o podrednem tožbenem zahtevku, ne da bi se posebej opredeljevalo do pritožbenih navedb. Od odločitve o primarnem zahtevku je odvisna tudi odločitev o podrejenem zahtevku. Le v primeru, če tožnica s primarnim zahtevkom ne bo uspela, bo moralo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku ponovno odločiti o podrednem tožbenem zahtevku.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 3. odstavka 165. člena ZPP.


Zveza:

ZZ člen 36.
Datum zadnje spremembe:
24.08.2012

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDQ2MzMw