<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Upravno sodišče
Upravni oddelek

sodba I U 1823/2011
ECLI:SI:UPRS:2012:I.U.1823.2011

Evidenčna številka:UL0005267
Datum odločbe:24.01.2012
Področje:DRUŠTVA
Institut:društvo - opravljanje pridobitne dejavnosti - prepoved delovanja društva

Jedro

Kot izhaja iz drugega odstavka 3. člena ZDru-1, delovanje društva, katerega izključna dejavnost je pridobitna dejavnost, ni dovoljeno. Ker je v obravnavnem primeru izkazano, da je tožena stranka, ki je kot društvo vpisana v registru društev, ki ga vodi pristojna Upravna enota, opravljala pridobitno (gostinsko) dejavnost kot izključno dejavnost, je sodišče na podlagi prvega odstavka 41. člena ZDru-1 odločilo, da se delovanje toženi stranki prepove.

Izrek

Tožbi se ugodi in se toženi stranki Društvu A., s sedežem ..., evidentiranem v registru društev, ki ga vodi Upravna enota B. pod zaporedno št. ..., prepove delovanje.

Obrazložitev

1. Okrožno državno tožilstvo C. je dne 4. 7. 2011 vložilo tožbo po določbi tretjega odstavka 41. člena Zakona o društvih (Uradni list RS, št. 61/06, 91/08-odl. US, 58/09, in 39/11, v nadaljevanju ZDru-1) s predlogom, da se toženi stranki, Društvo A., prepove delovanje. V tožbi navaja, da je Inšpektorat za kmetijstvo dne 12. 5. 2010 zoper toženo stranko podal prijavo na podlagi drugega odstavka 41. člena ZDru-1. S to prijavo državno tožilstvo seznanja z delovanjem društva, ki ni skladno z zakonom, in sicer navaja, da društvo deluje z namenom ustvarjanja dobička in opravlja pridobitno dejavnost. Tožeča stranka v tožbi navaja, da je iz številnih inšpekcijskih postopkov in izdanih odločb, in sicer s strani Tržne inšpekcije, Davčnega urada C., Zdravstvenega inšpektorata in iz prekrškovnih postopkov, uvedenih na podlagi prijav Policijske postaje C. v letih od 2008 do 2010 mogoče ugotoviti, da tožena stranka v prostorih na naslovu ... opravlja gostinsko dejavnost za člane in tudi za nečlane društva.

2. Pojasni še, da je dejavnost tožene stranke določena v 8. členu Statuta, po katerem društvo s svojo dejavnostjo zagotavlja, da člani aktivno sodelujejo na kulturnih in športnih prireditvah pod najugodnejšimi pogoji. Kot cilj društva pa je v 9. členu Statuta določeno organiziranje javnih prireditev, strokovna pomoč pri gradnji in obnovi kegljišč, zabavne prireditve za člane, spodbujanje kegljanja med mladimi. Ko je Policijska postaja B. zbirala obvestila o dejavnosti tožene stranke, je bilo ugotovljeno, da društvo nima svojih športnih objektov. To pomeni, da nima kegljišča in da tudi ni najemnik kegljišča ob bazenu na naslovu ... v B. Člani društva se tudi ne pojavljajo na športnih prireditvah v občini in društvo tudi ne organizira javnih prireditev. Ker na podlagi navedenega sledi zaključek, da je gostinska dejavnost edina dejavnost, ki jo izvaja tožena stranka, sodišču predlaga, da glede na določbe ZDru-1, s sodbo prepove delovanje tožene stranke. Na poziv sodišča je bila tožba modificirana tako, da je, skladno z določbo 41. člena ZDru-1, kot tožeča stranka v spor vstopilo Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije.

3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da ne opravlja gospodarske dejavnosti, saj člani izvajajo športne in druge aktivnosti društva. Društvo šteje več kot 1150 članov. Navaja, da člani pri izvajanju aktivnosti pijejo tudi pijače, ki jih prinesejo s seboj in jih v prostorih hranijo. Ker to člani nabavijo sami, društvo tudi nima evidenc. Tako je tudi, ko imajo člani kakšno praznovanje. Ker društvo ničesar ne nabavlja in ničesar ne prodaja, ne opravlja pridobitne dejavnosti. Sklicuje se na 12. alineo 9. člena Statuta, v kateri je med cilji društva navedeno tudi nudenje gostinskih uslug za člane društva. Navaja tudi primerjavo z društvom v Č. Iz navedb v odgovoru na tožbo smiselno izhaja, da tožnik sodišču predlaga zavrnitev tožbe.

4. Tožba je utemeljena.

5. Glede na določbe ZDru-1 je društvo samostojno in nepridobitno združenje, ki ga ustanoviteljice oziroma ustanovitelji skladno s tem zakonom ustanovijo zaradi uresničevanja skupnih interesov. Namen ustanovitve in delovanja društva ni pridobivanje dobička, saj mora društvo presežke prihodkov nad odhodki iz vseh dejavnosti in drugih virov trajno namenjati za uresničevanje svojega namena in ciljev in jih ne deli med člane (1. člen ZDru-1). Društvo si sicer samo določi namen in cilje, dejavnost oziroma naloge ter način delovanja, vendar je v drugem odstavku 3. člena ZDru-1 (poleg ostalega) določeno, da ni dovoljeno ustanoviti društva, katerega namen je ustvarjanje dobička ali društva, katerega izključna dejavnost je pridobitna dejavnost, niti ni dovoljeno delovanje takšnega društva. Skladno s prvim odstavkom 25. člena ZDru-1 društvo sicer lahko opravlja pridobitno dejavnost pod pogoji, ki jih za opravljanje te dejavnosti določa zakon. Pridobitna dejavnost mora biti določena v temeljnem aktu in mora biti povezana z namenom in cilji, kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva, ter se lahko opravlja le v obsegu, potrebnem za uresničevanje namena in ciljev oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti. Po določbi prvega odstavka 41. člena ZDru-1 se društvu, ki izvaja dejavnost iz 3. člena ZDru-1, delovanje s sodno odločbo prepove.

6. V obravnavanem primeru tožnik zatrjuje, da tožena stranka na naslovu ... v B. opravlja gostinsko dejavnost kot svojo edino dejavnost in da tožena stranka ne izkazuje dejavnosti društva, za katero je to ustanovljeno. Tudi po presoji sodišča toženi stranki niti v odgovoru na tožbo niti na glavni obravnavi ni uspelo izkazati, da društvo oziroma njegovi člani izvajajo športne ali druge dejavnosti, določene med cilji v 8. členu Statuta. Sodišče tudi ugotavlja, da niti v odgovoru na tožbo niti v postopku ni bil predložen noben od dokumentov, ki bi dokazovali, da tožena stranka sploh deluje kot društvo. Kljub temu, da je tožena stranka navajala, da ima društvo več kot 1150 članov (odgovor na tožbo), ni tekom postopka sodišču dostavila nobenega dokumenta, iz katerega bi bilo razvidno delovanje organov društva, ki so opredeljeni v Statutu (17. člen Statuta – organi društva so zbor društva, upravni odbor, nadzorni odbor, disciplinska komisija). Prav tako ni bil predložen noben dokaz, da se je v času od ustanovitve društva v letu 2005 dalje, kadarkoli sestal zbor društva, čeprav je v 19. členu Statuta določeno, da je redna seja zbora društva enkrat letno (18. do 27. člen Statuta). Prav tako ni bil predložen noben dokaz o delovanju upravnega odbora društva ter tudi ne podatki o načinu plačevanja članarine in o finančnem poslovanju društva.

7. Pač pa iz podatkov v spisih in tudi iz navedb tožene stranke same izhaja, da tožena stranka opravlja gostinske storitve, čeprav ob tem navaja, da člani društva razne pijače predhodno prinesejo s seboj in jih v prostorih tožene stranke hranijo. Nenazadnje se tožena stranka tudi sklicuje na določbo Statuta, ki med cilji društva določa tudi nudenje gostinskih uslug za člane (13. alinea 9. člena Statuta). Po navedenem torej ni spora o tem, da se v okviru delovanja tožene stranke opravljajo (tudi) gostinske storitve. V zadevi pa je sporno in bistveno za odločitev, ali je namen delovanja društva pridobitna dejavnost oziroma pridobivanje dobička.

8. V obravnavanem primeru je bilo zoper toženo stranko, kot izhaja iz podatkov iz listin, ki jih je predložila tožeča stranka, uvedenih več postopkov različnih inšpekcijskih organov, in sicer Tržnega inšpektorata, Zdravstvenega inšpektorata, Prometnega inšpektorata, Inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano, Inšpektorata za okolje in prostor ter Davčne uprave. Pri nadzoru inšpektorjev pa je večkrat sodelovala in nudila asistenco tudi Policijska postaja B. Policijska postaja je izvedla tudi več samostojnih nadzorov. Iz listin, ki so jih izdali navedeni inšpekcijski organi, pa je razvidna, po presoji sodišča za odločitev ključna ugotovitev, in sicer, da je bila ob priliki izvajanja inšpekcijskega nadzora pijača, ki so jo naročili inšpektorji v prostorih na naslovu društva ..., postrežena in tudi zaračunana (spisovne listine A5, A6, A7, A11). To pa pritrjuje trditvi tožeče stranke, da je tožena stranka na naslovu društva izvajala pridobitno, in sicer gostinsko dejavnost kot svojo edino dejavnost. Taka ugotovitev pa izhaja tudi iz podatkov, navedenih v odločbi Davčne uprave RS, Davčnega urada C. z dne 22. 6. 2009 (spisovna listina A 27).

9. Kot izhaja iz drugega odstavka 3. člena ZDru-1, delovanje društva, katerega izključna dejavnost je pridobitna dejavnost, ni dovoljeno. Pri tem ni določeno, koliko časa mora ta dejavnost trajati, niti ni določeno, kakšen dobiček mora biti ustvarjen. Glede na navedeno zakonsko besedilo zadošča zgolj ugotovitev, da je društvo takšno dejavnost opravljalo. Ker je bilo po presoji sodišča v obravnavnem primeru že na podlagi s strani tožeče stranke predložnih listin izkazano, da je tožena stranka, ki je kot društvo vpisana v registru društev, ki ga vodi Upravna enota B., opravljala pridobitno (gostinsko) dejavnost kot izključno dejavnost, je sodišče na podlagi prvega odstavka 41. člena ZDru-1 odločilo, da se delovanje toženi stranki prepove.


Zveza:

ZDru-1 člen 1, 3, 3/2, 25, 41, 41/1.
Datum zadnje spremembe:
21.03.2012

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjYzOTA5