<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Civilni oddelek

Sklep II Ips 951/2008
ECLI:SI:VSRS:2011:II.IPS.951.2008

Evidenčna številka:VS0013964
Datum odločbe:24.03.2011
Opravilna številka II.stopnje:VSC Cp 833/2007
Področje:DEDNO PRAVO
Institut:zahteva za varstvo zakonitosti - dedna pravica - avstrijsko dedno pravo - volilojemnik kot dedič zapuščina brez dediča - kaducitetna pravica države
Zveza:ZMZPP člen 32.
ODZ paragraf 726, 760.
Objava v zbirki VSRS:CZ 2010/2011

Jedro

Ne gre za zapuščino brez dedičev. Po avstrijskem dednem pravu zapuščina sorazmerno preide na volilojemnika, če ni oporočnih, nadomestnih ali zakonitih dedičev oziroma če ti ne morejo ali nočejo sprejeti zapuščine. Volilojemniki imajo torej prednost pred kaducitetno pravico države.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne. J. I. in W. O. sama krijeta svoje stroške odgovora na zahtevo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v ponovnem postopku s sklepom o dedovanju po pokojnem F. O. ugotovilo, da njegova zapuščina obsega v denacionalizacijskem postopku vrnjeno ½ parcelnih št. 947 in 954/1, vpisanih pri vl. št. 356 k. o. ... ter za oporočno dedinjo razglasilo njegovo pastorko E. V. do celote njegove zapuščine. Z istim sklepom je na podlagi paragrafa 726 Občnega državljanskega zakonika (ODZ) kot zakonitega dediča po E. V. razglasilo W. O. do celote njene zapuščine in nato odredilo ustrezne zemljiškoknjižne vpise. Glede druge zapustnice E. V. je ugotovilo, da je bila ob smrti državljanka Republike Avstrije in zato uporabilo avstrijsko dedno pravo iz ODZ (v zvezi z 32. členom Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku – ZMZPP). Ob upoštevanju paragrafa 741 ODZ je glede več oseb, ki so se kot potencialni dediči priglasili k dedovanju, ugotovilo, da jim dedna pravica ne gre, ker avstrijsko dedno pravo za potomce dedičev IV. dednega reda, torej prastaršev, ne določa več vstopne pravice. Ob upoštevanju paragrafa 726 ODZ ter vsebine oporoke in prisojilne listine opr. št. 18 A 374/90 Okrajnega sodišča za civilnopravne zadeve v Gradcu je zaključilo, da je W. O. izkazal, da je volilojemnik in oporočni dedič določenega dela, zato ga je imeti za dediča tudi glede sedanje zapuščine.

2. Proti sklepu o dedovanju po zapustnici E. V. je vložil pravočasno pritožbo potencialni dedič J. I., ki jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep o dedovanju. Pritrdilo je razlogom prvostopenjskega sodišča in med drugim poudarilo, da pritožnik ne bi prišel v poštev kot dedič niti v primeru, če zapustnica ne bi napravila oporoke, ker je kot potomec prastaršev izključen kot dedič.

3. Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije v pravočasni zahtevi za varstvo zakonitosti (v nadaljevanju: zahteva) izpodbija odločitev obeh sodišč v delu, s katerim je bil za dediča po pokojni E. V. razglašen W. O. in bila odrejena vknjižba njegove lastninske pravice do ½ na nepremičninah v vl. št. 356 k. o. (izreka v točkah pod II b in III sklepa o dedovanju). Uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava, ker sta sodišči uporabili paragraf 726 ODZ, zaradi česar nista uporabili 18. člena ZMZPP in posledično tudi ne 9., 130. in 219. člena Zakona o dedovanju (ZD). Zato je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Zahteva postavlja vprašanje, ali postane volilojemnik, ob odsotnosti dedičev, univerzalni naslednik zapustnika ali pa gre za zapuščino brez dedičev, ki preide na državo, pri tem pa je pri presoji prehoda zapuščine na državo pomembno tudi vprašanje uporabe prava v postopku z mednarodnim elementom. Zahteva se strinja z razlogi sodišč, da je treba glede na zapustničino državljanstvo ob smrti uporabiti avstrijsko dedno pravo iz ODZ, da po njem potomci praroditeljev nimajo vstopne pravice (novelirana paragrafa 731 in 741 ODZ), da je treba W. O., ki mu je zapustnica zapustila le določeno stvar (stanovanje), šteti za volilojemnika, ne strinja pa se s tako razlago paragrafa 726 ODZ, po kateri v primeru, ko ni oporočnih in nadomestnih dedičev, pa tudi ne zakonitih dedičev, preide zapuščina na volilojemnike. Po mnenju zahteve navedeni paragraf ne ureja vprašanja zapuščine brez dedičev, ampak situacijo, ko se ob izostanku oporočnih in nadomestnih dedičev zakoniti dediči odpovedo dedovanju. Zato je napačna razlaga, da je ta paragraf pravna podlaga za zaključek o univerzalnem nasledstvu volilojemnika. Pravni položaj zapuščine brez dedičev je urejen v paragrafu 760 ODZ. V nadaljevanju zahteva utemeljuje stališče, da po avstrijskem in slovenskem dednem pravu država v takem primeru ni dedinja, pač pa gre za originarno pridobitev lastninske pravice z okupacijo premoženja brez gospodarja. To pa ima za posledico uporabo drugega pravila, katero pravo je treba uporabiti, saj gre za presojo lastninskopravnih razmerij. Glede na 18. člen ZMZPP bi bilo treba uporabiti pravilo o pravu po kraju, kjer se stvar nahaja, torej pravo Republike Slovenije. V opisani smeri je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, zaradi česar zahteva predlaga razveljavitev sklepov obeh sodišč in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

4. Zahteva je bila vročena volilojemniku in vsem potencialnim dedičem. W. O. v odgovoru predlaga njeno zavrnitev, J. I. pa ugoditev zahtevi, pri čemer posebej omenja, da pa se ne strinja s stališčem zahteve, da potomci praroditeljev po avstrijskem dednem pravu nimajo vstopne pravice ter sam drugače razlaga paragraf 741 ODZ.

5. Zahteva ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je odločilen odgovor na vprašanje, ali je pravilna razlaga obeh sodišč, da po avstrijskem dednem pravu na podlagi paragrafa 726 ODZ v primeru, ko ni oporočnih ali nadomestnih dedičev, pa tudi ne zakonitih oziroma se ti odrečejo dedovanju, zapuščina preide na volilojemnika ali pa gre v takem primeru za zapuščino brez dedičev. Šele ob negativnem odgovoru na prvi del tega vprašanja bi se bilo treba ukvarjati z nadaljnjim vprašanjem, ali je treba pri odločanju o kaducitetni pravici države uporabiti drugo pravo in katero. Vrhovno sodišče se strinja z grajano razlago obeh sodišč. Po paragrafu 726 ODZ preide dedna pravica na zakonite dediče, če niti (oporočni) dedič niti nadomestni dedič noče ali ne more sprejeti zapuščine. V takem primeru so se zakoniti dediči dolžni ravnati po zapustnikovih odredbah, če pa se tudi oni odpovedo dediščini, je imeti volilojemnike sorazmerno za dediče. Na podlagi te določbe, vsebine zapustničine oporoke in prisojilne listine sta sodišči W. O., ki mu je zapustnica v oporoki naklonila (le) stanovanje v Gradcu, opredelili kot volilojemnika, s čimer se strinja tudi zahteva. Ob tem sta z razlago spornega paragrafa določili W. O. tudi za dediča sedanje zapuščine (podedovanega denacionaliziranega premoženja) ter svojo razlago utemeljili še z navedbo, da je smisel paragrafa 726 ODZ med drugim tudi v tem, da zapuščino, preden postane last države, deduje oseba, ki je v bližnjem odnosu z zapustnikom.

7. Vrhovno sodišče pritrjuje pravkar povzetim razlagam obeh sodišč. Iz te razlage pa izhaja tudi, da je obravnavana situacija urejena prav v paragrafu 726 ODZ in ne v paragrafu 760 ODZ, kot materialnopravno zmotno uveljavlja zahteva. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je z zahtevo grajana razlaga paragrafa 726 ODZ skladna s podatki v spisu in tudi ravnanjem avstrijskega sodišča. Iz prisojilne listine 18 A 374/90 Okrajnega sodišča za civilnopravne zadeve v Gradcu (listna št. 73 spisa D 33/2003) izhaja, da je zapuščino E. V. na podlagi zakona in v celoti izročilo v pravno posest W. O. in odredilo vpis v zemljiško knjigo istega sodišča glede v oporoki naklonjenega stanovanja v Gradcu, v zemljiško knjigo Okrajnega sodišča Montafon pa še vpis glede drugega stanovanja. Taka vsebina prisojilne listine potrjuje razlago, da po avstrijskem dednem pravu v obravnavani situaciji celotna zapuščina na podlagi zakona preide na volilojemnika. Da je grajano stališče tudi sicer sprejeto v sodni praksi avstrijskih sodišč, izhaja še iz njihovih komentarjev ODZ. V njih so povzeta stališča iz sodnih odločb, da imajo v primeru, če zapustnik ni določil volil glede celote zapuščine, volilojemniki prednost pred pravico države do zapuščine brez dediča; pravica države do dediščine ni dedna pravica ter učinkuje samo, kjer ni (med drugim) nobenega volilojemnika, ki bi vstopil kot dedič (Schwimann: ABGB, Praxiskommentar, Band 3, Dunaj 1997, strani 156 in 178). Iz sodnih odločb izhaja tudi jasno zavzeta stališča, da imajo volilojemniki prednost pred državo tudi, če ni zakonitih dedičev; da je država aktivno legitimirana za izpodbijanje oporoke zoper volilojemnike itd. (Dittrich – Tades: ABGB, 34. izdaja, Dunaj 1994, strani 652 in 662). Nekatera od opisanih stališč omenja tudi naša literatura. Tako npr. dr. Karel Zupančič pri obravnavanju ureditve zapuščine brez dedičev v drugih pravnih redih za avstrijsko dedno pravo pojasni, da gre glede na ureditev v paragrafu 760 ODZ za privilegirano okupacijsko pravico države, pri tem pa poudarja tudi posebnost v avstrijskem dednem pravu, da imajo volilojemniki v skladu s paragrafom 726 ODZ prednost pred državo (Dedno pravo, Ljubljana, 1984, str. 142).

8. Vrhovno sodišče je zato na podlagi 378. člena v zvezi s četrtim odstavkom 380. člena, drugim odstavkom 391. člena Zakona o pravdnem postopku ter 163. členom ZD zavrnilo neutemeljeno zahtevo za varstvo zakonitosti. O stroških obeh odgovorov nanjo je odločilo na podlagi prvega odstavka 174. člena ZD, po katerem v zapuščinskem postopku vsaka stranka krije stroške, ki jih je imela med postopkom ali zaradi postopka.

Datum zadnje spremembe:
24.09.2014

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjU0OTgw