<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL sklep III Cp 3040/2010
ECLI:SI:VSLJ:2010:III.CP.3040.2010

Evidenčna številka:VSL0068008
Datum odločbe:27.10.2010
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:spor majhne vrednosti - sodna pristojnost - društvo - zavrženje tožbe

Jedro

Izpodbijanje odločitev organov društva pred sodiščem ni dopustno, če pred tem ni bilo izkoriščeno pravno sredstvo iz 5. odst. 13. čl. ZDru – 1. Tožeča stranka bi morala pred sodnim postopkom zoper odločitev upravnega odbora društva vložiti pritožbo, o kateri bi na prvi naslednji seji odločal občni zbor društva.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Pravdni stranki stranki sami nosita vsaka svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo tožečih strank, ker nista izkoristili pravnih sredstev v okviru društva (tožene stranke) in ker nista prerekali navedb ter stališč tožene stranke v zvezi z neizkoriščenostjo pravnih sredstev pred sodnim postopkom, zaradi česar je na podlagi drugega odstavka 214. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ta dejstva štelo za priznana. Sodišče je svojo odločitev oprlo na določbo prvega odstavka 274. člena Zakona o pravdnem postopku v povezavi z drugim odstavkom 14. člena in petim odstavkom 13. člena Zakona o društvih (v nadaljevanju ZDru -1).

Zoper tak sklep se pritožujeta tožnika iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP in predlagata, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, pritožbene stroške pa naj šteje kot njune nadaljnje pravdne stroške. Navajata, da je prvostopno sodišče napačno uporabilo materialno pravo, ker je uporabilo ZDru – 1 iz leta 2009 v povezavi z dvema ustavnima odločbama iz leta 2008, kar pa je bilo vse objavljeno šele po vložitvi tožbe, torej po plačilu vtoževanih zneskov. Nadalje navajata, da tožena stranka ni izdala nikakršne odločbe, zoper katero bi lahko vložila pravno sredstvo, ampak so vse tri pravdne stranke kot dokaz ponudile zgolj dopise. Zaradi navedenega nista imela nobenega pravnega interesa vlagati kakršnokoli že pravno sredstvo, in zato upravičeno zahtevata vračilo denarja.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe, ker meni, da tožnika ne navajata pravno upoštevnih pritožbenih razlogov. Zmotna uporaba materialnega prava ni podana. K odgovoru na tožbo je priložila zapisnik Upravnega odbora z dne 29. 11. 2006, zoper katerega bi morala tožnika vložiti pritožbo o kateri bi odločal občni zbor. Predlaga, da se stroški odgovora na pritožbo naložijo v plačilo tožeči stranki.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre v konkretnem primeru za sklep v sporu majhne vrednosti. Tožeča stranka opira svojo pritožbo na zmotno uporabo materialnega prava, zaradi zmotnega in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in na bistveno kršitev določb ZPP. Prvi odstavek 458. člena ZPP določa, da se sme sklep, s katerim je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP (t.j. če je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki bi moral biti po zakonu izločen oz. ki je bil s sklepom predsednika oziroma predstojnika sodišča izločen) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbeno sodišče zato pritožbenih navedb glede zmotnega in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ni presojalo.

Tožeča stranka je v svoji pritožbi glede kršitve določb pravdnega postopka navedla le, da je prvostopno sodišče z izdajo sklepa storilo bistveno kršitev določb ZPP, pri čemer pa ni konkretizirano navedla, katere so te bistvene kršitve.

Pritožba nadalje navaja, da naj bi sodišče prve stopnje napačno uporabilo ZDru – 1 iz leta 2009, v povezavi s odločbama ustavnega sodišča, saj naj bi bil ta predpis in obe odločbi objavljeni šele po vložitvi tožbe. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje uporabilo ZDru – 1, ki je bil objavljen v Ur. l. RS, št. 61/2006 z dne 13. 6. 2006, uporabljati pa se je začel dne 28. 6. 2006 (61. člen ZDru – 1) ter ustavni odločbi iz leta 2008 (odločbi 91/08 - ter 95/08 - Odl. US). Prvostopno sodišče je sicer pri odločitvi navedlo tudi Zakon o spremembah in dopolnitvah ZDru – 1, ki je bil objavljen v Ur. l. RS, št. 58/2009, vendar pa ta zakon 13. in 14. člena, na katera je sodišče oprlo svojo odločitev, ne spreminja. Navedbe tožeče stranke glede nepravilne uporabe omenjenih ustavnih odločb iz leta 2008 so brezpredmetne, saj sta bili izdani pred odločitvijo sodišča prve stopnje (21. 4. 2010). Upravni odbor tožene stranke je na seji dne 29. 11. 2006 (priloga B3 spisa) sprejel odločitev, da sta tožeči stranki D. P. neupravičeno nakazali znesek 27.500,00 SIT oz. 114,75 EUR ( 3. točka zapisnika), zoper oba tožnika pa je uvedel tudi disciplinski postopek ter nadalje ugotovilo, da sta tožeči stranki vtožujoča zneska, 231,60 EUR in 75,60 EUR plačala dne 11. 4. 2007 (priloga A11 in A12 spisa). Upoštevajoč navedeno, da je bila sporna odločitev tožene stranke sprejeta dne 29. 11. 2006, in da sta tožeči stranki vtoževani znesek plačali 11. 4. 2007, kar je po uveljavitvi ZDru – 1, zatrjevana kršitev zmotne uporabe materialnega prava ni podana. Sodišče prve stopnje je torej ravnalo pravilno, ko je tožbo tožečih strank glede na določbo 274. člena ZPP v povezavi z drugim odstavkom 14. člena in petim odstavkom 13. člena ZDru – 1 zavrglo.

V pojasnilo pritožnikoma pa je še dodati, da se odločitve upravnega odbora pri toženi stranki lahko izpodbijajo s pritožbo o kateri odloča občni zbor. Tožeča stranka bi torej morala pred sodnim postopkom zoper odločitev Upravnega odbora z dne 29. 11. 2006 vložiti pritožbo, o kateri bi nato na prvi naslednji seji odločal občni zbor (5. odstavek 13. člena ZDru – 1 v zvezi s 10. alinejo 13. člena Pravil tožene stranke).

Zavrnitev pritožbe vsebuje tudi zavrnitev zahteve pritožnikov za vrnitev pritožbenih stroškov. Na podlagi določbe 1. odstavka 154. člena ZPP te stroške nosita sama, saj s pritožbo nista uspela. Ker odgovor na pritožbo, ki ga je podala tožena stranka ni pripomogel k rešitvi zadeve, so bili stroški zato nepotrebni in jih nosi tožena stranka sama ( 155. člen ZPP).


Zveza:

ZPP člen 274, 274/1.
ZDru – 1 člen 13, 13/5, 14, 14/2.
Datum zadnje spremembe:
02.02.2011

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjUxMzU0