<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL sodba I Cp 2051/2010
ECLI:SI:VSLJ:2010:I.CP.2051.2010

Evidenčna številka:VSL0062908
Datum odločbe:15.09.2010
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŠTVA
Institut:odgovornost zakonitega zastopnika društva - obveznosti društva - sklepčnost tožbe - odgovornost ustanoviteljev društva

Jedro

Tožeča stranka bi morala, da bi zoper zakonitega zastopnika društva vložila sklepčno tožbo, zatrjevati, a) da je tožena stranka v svojo korist ali v korist koga drugega zmanjševala premoženje društva ali s preusmeritvijo poslovanja oziroma finančnih tokov na drugo obstoječo ali novoustanovljeno pravno ali fizično osebo preprečila povečanje premoženja in b) da je to počela, čeprav je vedela, da društvo ne bo moglo poravnati obveznosti tretjim osebam. Dodatno pa bi morala zatrjevati tudi višino oškodovanja društva, saj odgovorne osebe po 3. odst. 6. člena ZDru-1 odgovarjajo za obveznosti društva le do višine oškodovanja društva, ki so ga s svojim ravnanjem povzročile.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama nosi stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

:

(1.) Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o izvršbi, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Ljubljani dne 14. 5. 2009 pod opr. št. VL 54073/2009, tudi v 1. in 4. točki ter v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke (točka 1 izreka). Ugotovilo je, da trditvena podlaga tožbe ne zadostuje za to, da bi sodišče lahko zahtevku zoper toženo stranko, ki je bila sicer zakonita zastopnica izbrisanega društva Š., ugodilo. Odločilo je še, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v višini 454,60 EUR v roku 15 dni, po preteku paricijskega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka 2. izreka).

(2.) Proti tej sodbi vlaga pritožbo tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevku ugodi, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določilo 3. odst. 6. člena Zakona o društvih (v nadaljevanju ZDru-1), saj iz njega izhaja, da za obveznosti društva pod določenimi pogoji odgovarjajo ustanovitelji. Pasivna legitimacija tožene stranke je zato podana. Situacija je primerljiva s situacijo, ki nastane v primeru izbrisane d.o.o.. Tožena stranka kot zakoniti zastopnik Š. se izmika plačilu, čeprav je nepooblaščeno in brez dovoljenja izvajala avtorska dela. Nedvomno je podan namen tožene stranke, da zmanjšuje premoženje društva v smeri oškodovanja upnika. Šlo je za nekajletno poslovanje. Iz dopisa UE Ljubljana z dne 23.3.2009 je jasno videti, da je razlog za prenehanje društva bilo nepravilno poslovanje. Glede na to, da je imelo v najemu poslovni prostor za gostinsko dejavnost, je evidentno, da je društvo ali nekdo na račun društva pridobival dohodek, vse z namenom oškodovanja upnika. Tožena stranka se je zavedala tega dejstva, prav tako pa tudi možnosti ukinitve društva. Priglaša stroške.

(3.) Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

(4.) Pritožba ni utemeljena.

(5.) Očitane absolutne bistvene kršitve določb postopka po 14. točki 2. odst. 339. člena ZPP pritožnica ne konkretizira, pritožbeno sodišče pa v okviru uradnega preizkusa ugotavlja, da ni podana. Tako izrek sodbe kot obrazložitev sta razumljiva, sodišče prve stopnje je navedlo razloge o vseh odločilnih dejstvih, ki so jasni in si med seboj ne nasprotujejo, prav tako pa tudi ne izreku sodbe. Preizkus pravilnosti odločitve je zato mogoč. Sodišče prve stopnje tudi ni storilo katere od drugih kršitev določb postopka, na katere je v obsegu 2. odst. 350. člena ZPP dolžno paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

(6.) Neutemeljen je nadalje očitek zmotne uporabe materialnega prava, konkretno 3. odst. 6. člena Zakona o društvih (v nadaljevanju ZDru-1).

(7.) Tožeča stranka v tej pravdi od tožene stranke zahteva plačilo zapadlih obveznosti iz naslova neplačila malih avtorskih pravic po računih, ki so bili izdani sedaj že izbrisanemu Š. t... (v nadaljevanju Š...), pri čemer je bil toženec v času delovanja društva njegov zakoniti zastopnik. V postopku na prvi stopnji ni bilo sporno (in to ni sporno niti v pritožbi), da je osnovni zavezanec za plačilo vtoževane obveznosti Š.., bilo pa je sporno, ali za te obveznosti sedaj, ko je društvo izbrisano iz registra društev, odgovarja tožena stranka kot zakoniti zastopnik društva.

(8.) Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem pravilno uporabilo določilo 6. člena ZDru-1 in tožeči stranki v razlogih pojasnilo, da bi morala, da bi zoper zakonitega zastopnika društva vložila sklepčno tožbo, zatrjevati, a) da je tožena stranka v svojo korist ali v korist koga drugega zmanjševala premoženje društva ali s preusmeritvijo poslovanja oziroma finančnih tokov na drugo obstoječo ali novoustanovljeno pravno ali fizično osebo preprečila povečanje premoženja in b) da je to počela, čeprav je vedela, da društvo ne bo moglo poravnati obveznosti tretjim osebam. Dodatno pa bi morala zatrjevati tudi višino oškodovanja društva, saj odgovorne osebe po 3. odst. 6. člena ZDru-1 odgovarjajo za obveznosti društva le do višine oškodovanja društva, ki so ga s svojim ravnanjem povzročile. Tako zatrjevana dejstva pa bi v teku postopka nato seveda morala tudi dokazati.

(9.) Teh dejstev, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, pritožnica ni zatrjevala, saj je zatrjevano odgovornost tožene stranke utemeljevala zgolj s (sicer nesporno) trditvijo, da je bila tožena stranka zakoniti zastopnik društva, s trditvijo, da s premoženjem društva ni ravnala gospodarno in zakonito, da je bilo nepravilno poslovanje društva tudi razlog za prenehanje društva, da je bila sama zaradi tega oškodovana in s pavšalnim sklicevanjem na določila ZDru-1. Te trditve pa, glede na določilo 3. odst. 6. člena ZDru-1 ne zadostujejo, da bi sodišče, tudi če bi se trditve tekom postopka izkazale za resnične, lahko ugodilo zahtevku zoper toženo stranko (sklepčnost tožbe). Zahtevek je sodišče prve stopnje zato pravilno zavrnilo.

(10.) Pritožnica skuša pomanjkljivo trditveno podlago dopolniti s pritožbenim izvajanjem, ko postavi (pavšalno) trditev o zavestnem ravnanju tožene stranke, ki naj bi zmanjšalo premoženje društva z namenom oškodovanja upnika in trditvama, da je društvo ali nekdo na račun društva pridobival dohodek in premoženje nato zmanjševal z namenom oškodovanja upnika in da se je tožena stranka zavedla možnosti ukinitve društva in se je na ta način skušala izogniti plačilu, vendar pa v pritožbenem postopku navajanje novih dejstev, upoštevajoč pri tem 337. člen ZPP, praviloma ni dopustno (1). Pritožbenemu sodišču se zato do teh trditev podrobneje ni potrebno opredeljevati.

(11.) Deloma nejasna je pritožbena trditev, da iz že navedenega 3. odst. 6. člena ZDru-1 izhaja, da za obveznosti društva pod določenimi pogoji odgovarjajo ustanovitelji, saj to ne drži, poleg tega pa tožeča stranka v postopku na prvi stopnji tudi ni zatrjevala, da je tožena stranka ustanovitelj in da bi njena odgovornost temeljila na tej podlagi. Gre za pritožbeno novoto, ki je pritožbeno sodišče ne sme upoštevati (glej 337. člen ZPP). Že sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe na strani 6 pravilno pojasnilo, da za obveznosti društva (za razliko od pravnih oseb, ki so gospodarske družbe) ustanovitelji ne odgovarjajo in to niti subsidiarno. Razlog za takšno zakonsko ureditev je v tem, da delovanje društev temelji na načelu nepridobitnosti, člani društva nikoli ne delijo dobička (primerjaj 24. člen ZDru-1), prav tako pa se premoženje društva niti ob prenehanju društva ne razdeli med člane ali ustanovitelje (po določilu 38. člena se premoženje prenese na društvo, zavod, ustanovo ali drugo nepridobitno pravno osebo s podobnimi cilji) in zato za obveznosti tudi ne morejo odgovarjati. Primerjava z odgovornostjo družbenikov izbrisane d. o. o., je zato povsem neprimerna. Pritožnica pa očitno ob takšni primerjavi spregleda tudi to, da ZDru-1 kot specialni zakon posebej ureja položaje, ki nastanejo ob prenehanju društva, če ima le-to neporavnane obveznosti (členi 37. do 45.) in smiselna uporaba določil, ki se sicer nanašajo na gospodarske družbe, zato ne pride v poštev.

(12.) Ker torej pritožbeni očitki niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, pravilno pa je bilo uporabljeno tudi materialno pravo, je bilo pritožbo potrebno na podlagi 353. člena ZPP zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo prve stopnje.

(13.) V zavrnitvi pritožbe je že vsebovana tudi odločitev o pritožbenih stroških tožeče stranke. Glede na to, da s pritožbo ni uspela, nosi stroške sama (165. člen ZPP v zvezi s 154. členom ZPP). Ker odgovor na pritožbo ni pripomogel k rešitvi pritožbe in pritožbeno sodišče posledično ocenjuje, da ni bil potreben, je odločilo, da tožena stranka sama nosi stroške, ki so ji z njim nastali. ----------------------------------------------

(1) Nova dejstva in novi dokazi se lahko v pritožbi navajajo le, če pritožnik izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz 4. odst. 286. člena ZPP.


Zveza:

ZDru-1 člen 6, 6/3.
Datum zadnje spremembe:
13.12.2010

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjQ5Mzc0