<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Izvršilni oddelek

VSL sklep I Ip 3120/2009
ECLI:SI:VSLJ:2010:I.IP.3120.2009

Evidenčna številka:VSL0053283
Datum odločbe:03.02.2010
Področje:IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
Institut:izbris iz sodnega registra brez likvidacije - zavod - prehod obveznosti - ustanovitelj

Jedro

Določbe ZFPPod, ki urejajo posledice izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, upoštevaje 54. in 55. člen ZZ, za zavode ne veljajo.

Obrazložitev

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev:

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog upnice za nadaljevanje izvršbe zoper E. L. in K. L. z dne 23. 4. 2008 zavrnilo (I. točka izreka) ter izvršilni postopek ustavilo (II. točka izreka).

Zoper sklep se pravočasno pritožuje upnica in predlaga, da se izpodbijani sklep v celoti razveljavi. Upnica je dne 22. 4. 2008 predlagala nadaljevanje postopka zoper ustanovitelje prvotnega dolžnika na podlagi 24. člena ZIZ. Dne 2. 9. 2008 je predlog dopolnila s podrobno razlago obeh pravnih podlag za nadaljevanje izvršbe, pri čemer je kot pravni podlagi navedla ZFPPod ter ZZ. Tudi po navedeni dopolnitvi predloga je zahtevek za nadaljevanje izvršbe zoper ustanovitelje ostal enak. Sodišče je odločitev, da se predlog zavrne, oprlo na ZZ, istočasno pa je spregledalo določbo istega zakona, ki določa osebno odgovornost ustanoviteljev zavoda za obveznosti zavoda. Če je sodišče menilo, da iz vloge upnice ne izhaja utemeljenost zahtevka in je zato vloga nepopolna, bi moralo sodišče upnico pozvati, da pomanjkljivo vlogo dopolni. Sodišče bi moralo izdati sklep o izvršbi, saj je spregledalo, da navedeni ustanovitelji odgovarjajo z vsem svojim premoženjem, ne glede na navedeno pravno podlago v predlogu za izvršbo. Samo domnevo odgovornosti pa se lahko ovrže kasneje. Odgovornost v aktu o ustanovitvi prvotnega dolžnika ni izključena in ni drugače urejena kot jo ureja ZZ. Zakon o zavodih navaja le nekatere od načinov prenehanja zavoda. Prenehanje zavoda pa lahko določi tudi drug predpis, kot je ZFPPod, ki je lex specialis. Ker je bila družba izbrisana po 7. 4. 2007, se na podlagi drugega odstavka 496. člena ZFPPIPP uporablja šesti, sedmi in osmi odstavek 442. člena ZFPPIPP. ZFPPod je v prvem odstavku 2. člena določa, da določila ZFPPod veljajo za vsa podjetja, razen če zakon ne določa drugače. Zakon pa nikjer ne našteva zasebnega zavoda kot izključujoči subjekt za uporabo določil ZFPPod. Poleg tega nov ZFPPIPP v 424. členu jasno določa, da se določbe 7. poglavja, ki ureja postopke in posledice izbrisa brez likvidacije, uporabljajo za vsako pravno osebo, ki je vpisana v sodni register, razen če zakon izrecno ne določa, da izbris iz sodnega registra brez likvidacije za tako osebo ni možen. Zakon o zavodih pa likvidacijo predpisuje. Sodišče ni vezano na pravno podlago po načelu iura novit curia in mora veljavno pravo upoštevati po uradni dolžnosti. Nepravilno je sklicevanje sodišča na primer zadruge, saj v Zakonu o zadrugah ni določeno, da ustanovitelji odgovarjajo za obveznosti zadruge. Dejstvo, ali je pravna oseba prenehala ali ne, za odgovornost družbenikov nikakor ni pomembno, saj zakon ne določa, da lahko upnik zoper ustanovitelje zavoda uveljavlja obveznosti šele po prenehanju zavoda. V konkretnem primeru pa je tudi sicer nesporno, da je zavod prenehal obstajati. Upnica ima izvršilni naslov, morebitno tožbo zoper družbenike pa bi sodišče zavrglo kot nepotrebno, saj upnica nima pravnega interesa, ker je o zadevi že pravnomočno odločeno. Pogoji po 24. členu ZIZ so tako izpolnjeni.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ).

Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da ni podana zatrjevana kršitev določbe 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom. V prvem odstavku 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je sicer res določeno, da če je vloga nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, sodišče zahteva od vložnika, da mora vlogo popraviti ali dopolniti, vendar pa pritožnica zmotno meni, da bi moralo sodišče prve stopnje upnico pozvati na dopolnitev vloge, če je menilo, da iz vloge ne izhaja utemeljenost zahtevka za nadaljevanje postopka zoper družbenika, saj je sodišče dolžno v popravo poslati le nepopolne oziroma nerazumljive vloge, ne pa tudi vlog, ki so (vsebinsko) neutemeljene.

V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje s sklepom o izvršbi z dne 2. 9. 2005 dovolilo izvršbo zoper dolžnika A., sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, pa je postal pravnomočen dne 21. 9. 2005. Upnica je z vlogo z dne 23. 4. 2008 predlagala nadaljevanje postopka zoper E. L. in K. L., pri tem pa se je sklicevala na prenehanje dolžnika A., kar je razvidno iz izpisa o prenehanju in izbrisu iz sodnega registra, objavljenega v Uradnem listu RS, št. 40/2007. Kot pravno podlago za nadaljevanje postopka je navajala izbris zavoda po določbah 32. in 35. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij (Ur. l. RS, št. 54/99 s spremembami, v nadaljevanju ZFPPod) ter prehod obveznosti na ustanovitelje zavoda, ki odgovarjajo solidarno po določbi 27. člena ZFPPod. Sodišče prve stopnje je navedeni predlog zavrnilo iz vsebinskih razlogov, in sicer, ker je ugotovilo, da določbe ZFPPod, ki urejajo posledice izbrisa iz sodnega registra, po določbah 54. in 55. člen Zakona o zavodih (Ur. l. RS, št. 12/97, v nadaljevanju ZZ), za zavode ne veljajo. Pritožbeno sodišče se z navedeno ugotovitvijo sodišča prve stopnje glede (ne)uporabe določb ZFPPod o izbrisu brez likvidacije iz registra za zavode strinja, posledično pa se strinja tudi z zaključkom sodišča, da obveznost zavoda po določbah ZFPPod ni prešla na njegove ustanovitelje, in se v izogib ponavljanju sklicuje na obrazložitev sklepa sodišča prve stopnje. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da veljajo skladno s 1. odstavkom 2. člena ZFPPod določila ZFPPod za vsa podjetja, razen če zakon ne določa drugače, pri čemer pa zakon nikjer ne našteva zasebnega zavoda kot izključujoči subjekt za uporabo odločil ZFPPod, pa je treba upnici še pojasniti, da sklicevanje na navedeno določbo, ki je umeščena v 1. poglavje ZFPPod z naslovom „Splošne določbe“, v konkretnem primeru ne pride v poštev, saj je izbris gospodarskih družb oziroma pravnih oseb iz sodnega registra brez likvidacije urejen v 3. poglavju tega zakona, pri čemer je v tem poglavju tudi posebej določeno, za katere pravne osebe se uporabljajo določbe o izbrisu iz sodnega registra brez likvidacije. Prav na podlagi določbe tretjega odstavka 23. člena, ki je umeščena v 3. poglavje zakona, ki določa, da se določbe tega poglavja uporabljajo za izbris drugih pravnih oseb (le), kadar drug zakon določa, da se pravna oseba izbriše iz sodnega registra brez likvidacije, v povezavi z določbami ZZ, pa je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da določbe 3. poglavja ZFPPod ne veljajo za zavode, saj ZZ ne predvideva prenehanja zavoda brez opravljenega postopka likvidacije.

Neutemeljena je nadalje pritožbena navedba, da bi moralo sodišče prve stopnje, glede na to, da je bil zavod izbrisan iz registra po 7. aprilu 2007, upoštevati določbe Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Ur. l. RS, št. 126/07, v nadaljevanju ZFPPIPP), in sicer predvsem določbo 424. člena, ki določa, da se 7. poglavje, ki ureja izbris iz sodnega registra brez likvidacije, uporablja za pravno osebo, ki je subjekt vpisa v sodni register, razen če zakon za posamezno pravnoorganizacijsko obliko določa, da se ne more izbrisati iz sodnega registra brez likvidacije. ZFPPIPP v prehodnih določbah (493. člen) določa, da se v postopkih izbrisa gospodarske družbe iz sodnega registra brez likvidacije, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, tudi po njegovi uveljavitvi uporabljajo predpisi, ki so se zanje uporabljali do njegove uveljavitve, če ni v oddelku 10.1 tega zakona drugače določeno. Ker se je konkretni postopek izbrisa dolžnika A. začel pred uveljavitvijo ZFPPIPP, torej pred 15. 1. 2008, in ker v 10.1 oddelku ni določeno, da je treba za že začete postopke izbrisa uporabiti splošne določbe ZFPPIPP o izbrisu iz sodnega registra brez likvidacije, kamor je umeščena tudi citirana določba 424. člena zakona, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo splošne določbe ZFPPod o izbrisu iz sodnega registra brez likvidacije. Ob tem je treba še dodati, da 496. člen ZFPPIPP (10.1 oddelek) sicer res določa, da se za pravne posledice izbrisa gospodarske družbe iz sodnega registra, ki so bile izbrisane od 7. aprila 2007 do uveljavitve tega zakona, poleg določb ZFPPod, uporabljajo tudi določbe ZFPPIPP, in sicer smiselno šesti do osmi odstavek 442. člena ZFPPIPP, kot pravilno navaja upnica v pritožbi, vendar pa, ker je bilo ugotovljeno, da se določbe ZFPPod o izbrisu za zavode sploh ne uporabljajo, pa v konkretnem primeru tudi ni bilo treba uporabiti določb ZFPPIPP o pravnih posledicah izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije.

Neutemeljena in protispisna je pritožbena navedba, da se sodišče prve stopnje ne bi smelo sklicevati na primer zadruge, saj iz obrazložitve izpodbijanega sklepa nikjer ne izhaja, da se je sodišče prve stopnje pri utemeljitvi svoje odločitve oprlo tudi na zakonsko ureditev zadrug.

Sodišče prve stopnje je torej v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo, da ni utemeljen predlog za nadaljevanje izvršbe zoper ustanovitelja zavoda na podlagi določb ZFPPod, vendar pa je sodišče pri obravnavani upničinega predloga, kot utemeljeno opozarja pritožnica, spregledalo, da je upnica v vlogi z dne 5. 12. 2008, s katero je dopolnila in popravila predlog za nadaljevanje izvršbe zoper ustanovitelja izvršbe (pri čemer je dopolnitev šteti za pravočasno, saj je bila podana, preden je sodišče prve stopnje odločalo o predlogu), uveljavljala še eno pravno podlago za nadaljevanje izvršbe zoper ustanovitelja, in sicer je navedla, da so podani pogoji za nadaljevanje izvršbe zoper ustanovitelja po določbah ZZ glede na priloženi Akt o ustanoviti dolžnika, ki ni izključil odgovornosti ustanoviteljev za obveznosti zavoda po določbi drugega odstavka 49. člena ZZ. Ker sodišče prve stopnje pri presoji utemeljenosti upničinega predloga za nadaljevanje izvršbe navedene dejanske in pravne podlage ni upoštevalo oziroma se do nje ni opredelilo, izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstev, zaradi česar ga ni mogoče preizkusiti (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Iz tega razloga je bilo treba pritožbi upnice ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje oceni utemeljenost predloga za nadaljevanje izvršbe zoper ustanovitelja po še dodatno zatrjevani podlagi.

Ker je bilo pritožbi upnice ugodeno že iz navedenega razloga, se pritožbenemu sodišču ni bilo treba opredeljevati do ostalih pritožbenih navedb, s katerimi je upnica utemeljevala solidarno odgovornost ustanoviteljev za obveznosti zavoda po določbah ZZ, ki je sodišče prve stopnje ni upoštevalo.


Zveza:

ZIZ člen 24.
ZZ člen 49, 49/2, 54, 55.
ZFPPod člen 2, 23, 23/3, 27, 32, 35.

ZFPPIPP člen 424, 442, 496.
Datum zadnje spremembe:
06.10.2010

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjQ3Mjg4