<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Upravno sodišče
Upravni oddelek

sklep I U 776/2010
ECLI:SI:UPRS:2010:I.U.776.2010

Evidenčna številka:UL0003236
Datum odločbe:22.06.2010
Področje:RAZREŠITVE IN IMENOVANJA - UPRAVNI SPOR
Institut:imenovanje direktorja javnega zavoda - upravni spor - začasna odredba

Jedro

Neizbranemu kandidatu je učinkovito sodno varstvo iz 49. člena Ustave, ki je v postopkih imenovanja direktorja javnega zavarovana prav z določbo 36. člena ZZ, v upravnem sporu zagotovljeno s priznanjem aktivne legitimacije tudi za vložitev tožbe zoper odločbo o imenovanju, ki enako kot obvestilo o izidu razpisa, temelji na odločitvi o izbiri kandidata. Sodišče je pri odločanju o tožbi z vidika uporabe določbe ZUS-1 omejeno le v pogledu možnosti odločanja v sporu polne jurisdikcije. Tako ni slediti stališču tožnika, da bi v primeru pozitivne odločitve sodišča funkcije in delovnega razmerja direktorja ne mogel več nastopiti. Drugih škodljivih posledic, ki naj bi se s predlagano začasno odredbo preprečile, pa tožnik niti ne zatrjuje.

Obrazložitev

Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrne.

OBRAZLOŽITEV:

Ministrica, pristojna za kulturo, je z odločbo št. ... z dne 31. 5. 2010, na podlagi prvega odstavka 36. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07-ZUJIK-UPB1, 56/08 in 4/10, v nadaljevanju: ZUJIK), za direktorja javnega zavoda A. (v nadaljevanju: A.), z dnem 1. 6. 2010, za obdobje petih let, imenovala B.B. Tožnika je z obvestilom o izidu razpisa št. ... z dne 31. 5. 2010 na podlagi 36. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91 do 127/06-ZJZP, v nadaljevanju: ZZ), seznanila z odločitvijo, da za zasedbo delovnega mesta direktorja ni izbran, ga obvestila o svoji izbiri in poučila o pravici do pregleda razpisnega gradiva ter o pravici do sodnega varstva.

Tožnik se z navedenima aktoma ne strinja. Toži iz razlogov po prvem odstavku 36. člena ZZ ter iz razloga kršitve prepovedi diskriminacije iz 3. člena Zakona o uresničevanju načela enakega obravnavanja (Uradni list RS, št. 50/04 do 61/07, v nadaljevanju: ZUNEO) ter kršitve enakosti pred zakonom (14. člen Ustave), zlasti glede dostopnosti do delovnih mest (49. člen Ustave). Sodišču predlaga, da tožbi ugodi tako, da ugotovi nezakonitost razpisa, izpodbijano odločbo o imenovanju in izpodbijano obvestilo o izidu razpisa odpravi ter zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek. Uveljavlja tudi povrnitev stroškov postopka. Hkrati s tožbo vlaga predlog za izdajo začasne odredbe. Sodišču predlaga, da v skladu z 32. členom Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju: ZUS-1) do pravnomočne rešitve spora zadrži izvajanje izpodbijane odločbe o imenovanju in regulira stanje glede na sporno pravno razmerje, ker tega kasneje, v primeru ugodilne sodbe, ne bo več mogoče vzpostaviti. Izbranemu kandidatu B.B. s tem ne bo povzročena nesorazmerna škoda, ker že ima sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas pri javnem zavodu C. kot muzejski svetovalec, pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto direktorja A. pa tožena stranka z njim tudi še ni sklenila. Nasprotno pa bi bila tožniku z izvrševanjem izpodbijane odločbe povzročena nepopravljiva in nenadomestljiva škoda, saj bi tudi v primeru uspeha v sporu ne bi mogel nastopiti funkcije in delovnega razmerja, za katero se poteguje. Z izdajo predlagane začasne odredbe pa prav tako ne bi bilo poseženo v javno korist in pravice tožene stranke. Ta ima v skladu z ZZ in ZUJIK možnost imenovati vršilca dolžnosti direktorja javnega zavoda. Takšna rešitev je po mnenju tožnika tudi v javnem interesu, če se kasneje izkaže, da je bila izpodbijana izbira nezakonita. Odprava odločbe v upravnem sporu bi namreč negativno vplivala na veljavnost pogodb in drugih pravnih aktov, ki bi jih v tem času podpisal izbrani kandidat, kar je v nasprotju z javnim interesom. Na podlagi navedenega in ob verjetno izkazani utemeljenosti tožbe, tožnik sodišču predlaga, da do pravnomočne odločitve v tem sporu s sklepom o začasni odredbi 1. zadrži izvajanje odločbe o imenovanju B.B. za direktorja javnega zavoda A., št. ... z dne 31. 5. 2010, 2. zadrži sklenitev pogodbe o zaposlitvi z B.B. in izvajanje pravic po pogodbi o zaposlitvi za direktorja javnega zavoda A., 3. prepove vpis B.B. v sodni register kot direktorja oziroma zakonitega zastopnika javnega zavoda A., ki se izvrši z obvestilom pristojnemu registrskemu sodišču, 4. v primeru kršitve katere od točk tega sklepa kršitelju zagrozi z denarno kaznijo v višini 100.000 EUR, ki jo je kršitelj dolžan plačati tožeči stranki.

Sodišče je tožbo s predlogom za izdajo začasne odredbe vročilo toženi stranki in B.B., ki bi mu bila odprava izpodbijanega akta v neposredno škodo, s pozivom, da na predlog odgovorita. Sodišče je v danem tri-dnevnem roku prejelo odgovor tožene stranke na tožbo in na zahtevo za izdajo začasne odredbe. Tožena stranka predlaga, da sodišče tožbo in predlog kot neutemeljena zavrne. Zaradi nujnosti zadeve predlaga, da sodišče v zadevi odloči prednostno in da hkrati z odločitvijo o predlogu za izdajo začasne odredbe, odloči tudi o utemeljenosti tožbe. V zvezi z začasno odredbo meni, da pogoji za njeno izdajo niso podani. Tožeča stranka je bila za direktorja javnega zavoda A. imenovana za mandatno obdobje petih let, in sicer od 1. 6. 2005 do 31. 5. 2010, in ji je mandat redno potekel. Delovno razmerje za določen čas (za čas trajanja mandata) ji je prenehalo z 31. 5. 2010. Po 7. členu pogodbe o zaposlitvi ima tožeča stranka po preteku mandata in v primeru, da ni ponovno imenovana za direktorja, pravico do mesečnega nadomestila plače v višini zadnje plače, do sklenitve novega delovnega razmerja, vendar največ tri mesece po prenehanju mandata. Tožeči stranki zato ne bo prizadeta težko popravljiva materialna škoda v primeru, da začasna odredba ne bo izdana. Sama kandidatura tožeči stranki (enako kot drugim kandidatom) ne zagotavlja, da bo na delovno mesto, na katerega kandidira, tudi izbrana. Kandidatura ji zagotavlja le enakovredno, nediskriminatorno obravnavanje v postopku, kar ji je bilo v postopku imenovanja direktorja A. zagotovljeno. Z izdajo predlagane začasne odredbe bi bila prizadeta korist imenovanega direktorja, kot tudi javna korist. B.B. je po prejeti odločbi nastopil delo direktorja A., zato bi mu z izdajo začasne odredbe nastala nepopravljiva škoda. Pojem javne koristi zajema tudi cilje in prednostne naloge, ki so del poslanstva A. V postopku javnega razpisa je bilo ugotovljeno, da se je B.B. v primerjavi z ostalimi kandidati izkazal kot najbolj primeren za zasedbo prostega delovnega mesta in bo s svojo uresničljivo in ambiciozno vizijo programa delovanja muzeja nedvomno prispeval k bodočemu razvoju A. Tožena stranka meni, da javni zavod nemoteno deluje z nastopom dela B.B., in da izdaja začasne odredbe vsekakor ne bo v javno korist. Zato predlaga, da sodišče predlog za izdajo začasne odredbe zavrne.

Sodišče je odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz naslednjih razlogov:

Po določbi drugega odstavka 32. člena ZUS-1 sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče, skladno z načelom sorazmernosti, upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank. Po tretjem odstavku tega člena lahko tožnik, iz razlogov iz prejšnjega odstavka, zahteva tudi izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetna izkaže za potrebno.

Tožba v upravnem sporu ne vpliva na izvršljivost upravnega akta, zoper katerega je vložena. To velja tudi za obravnavano zadevo, saj relevantna zakonodaja drugačnih določb v tem pogledu ne vsebuje. Vendar pa, po presoji sodišča, pogoji za izdajo začasne odredbe niso izpolnjeni.

Po določbi 36. člena ZZ ima neizbrani kandidat pravico izpodbijati odločitev o izbiri. Neizbranemu kandidatu je učinkovito sodno varstvo pravice iz 49. člena Ustave, ki je v postopkih imenovanja direktorja javnega zavoda varovana prav z določbo 36. člena ZZ, v upravnem sporu zagotovljeno s priznanjem aktivne legitimacije tudi za vložitev tožbe zoper odločbo o imenovanju, ki enako kot obvestilo o izidu razpisa, temelji na odločitvi o izbiri kandidata. Odločba o imenovanju je po navedenem, ob upoštevanju dopustnih tožbenih razlogov iz 1. odstavka 36. člena ZZ, podvržena sodni kontroli zakonitosti. Ker je v tem okviru sama odločitev o izbiri kandidata diskrecijska, je sodišče pri odločanju o tožbi z vidika uporabe določb ZUS-1 omejeno le v pogledu možnosti odločanja v sporu polne jurisdikcije. Če so pogoji za pozitivno odločitev o tožbi izpolnjeni, lahko sodišče torej izpodbijani akt le odpravi in zadevo z ustreznimi navodili vrne toženi stranki v ponovni postopek. S tem je tožeči stranki učinkovito sodno varstvo v celoti zagotovljeno. Ni namreč slediti stališču tožnika, da bi v primeru pozitivne odločitve sodišča funkcije in delovnega razmerja direktorja ne mogel več nastopiti.

Da bi bilo z izdajo izpodbijane odločbe kakorkoli poseženo v položaj tožnika kot direktorja javnega zavoda A. tožnik niti ne zatrjuje. Iz predloženih listin, ki jih odgovoru na tožbo prilaga tožena stranka, pa izhaja, da je tožniku mandat direktorja in delovno razmerje prenehalo z rednim potekom mandata in torej neodvisno od izpodbijane odločitve. Drugih škodljivih posledic, ki naj bi se s predlagano začasno odredbo preprečile, pa tožnik niti ne zatrjuje.

Ker pogoji za izdajo začasne odredbe niso podani, je sodišče zahtevo kot neutemeljeno zavrnilo.


Zveza:

ZUS-1 člen 32, 32/2.
ZZ člen 36.
Datum zadnje spremembe:
28.07.2010

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjQ1ODMz